Želel sem si znova povezati greben med Golico in Dovško Babo. Ajda se mi je sklenila pridružiti, tudi proti družbi Kali nisem imel nič proti. Kvečjemu nasprotno. Zjutraj smo se pripeljali do Planine pod Golico, avto pustili na znanem mestu pred ovinkom, začeli s hojo proti Savskim jamam, odvili v smeri našega cilja, kot so pokazale markacije.
 |
| Slap Bašar |
Šli smo mimo Korelnovega rova, malo višje nas je presenetil slap Bašar. Skozi gozd je Kali seveda vodila, če bi ona narekovala tempo, bi se nama z Ajdo slabo pisalo. Zložno smo se vzpenjali, malo sem in malo tja, dokler nismo prišli iz gozda. Do koče sedaj res ni bilo več daleč, pod njo je klopca, menda za zaljubljene.  |
| Koča pod Golico |
Nismo se ustavljali, zagrizli smo v pobočja proti vrhu, hodili res hitro. Kot bi mignil smo bili na najvišji točki, po kratkem postanku nadaljevali po grebenu naprej, v smeri Kleka. Spust je mestoma zahteval nekaj previdnosti, strme trave so lahko ob zdrsu kar sitne. Pa nismo imeli pravih težav, Kali je hodila še posebej suvereno.  |
| Na grebenu Golice |
Z Jekljevega sedla smo se vzpenjali prečno po gozdnem pobočju, na primernem mestu zavili proti Kleku. Prave poti proti vrhu ni, čeprav imam na zemljevidu vrisano. Mogoče se je zarasla, mogoče je nikoli ni bilo. Ajda je malo vihala nos, pa saj po cvetočih travnikih ni bilo daleč do najvišje točke. Razgledi s tam pa so tako ali tako … za vikati.  |
| Klek |
Poiskal sem še vpisni list, ki sem ga pred časom sredi zime skušal izbrskati izpod snega, potem pa smo se že spuščali proti sedlu Rožca. Pašnik je bil živ, krave nekje nižje, Kali je zaradi varnosti znova pristala na povodcu. Cvetoči greben proti Hruškemu vrhu se mi je danes zdel kar nekam dolg, zato pa je bil po kratkem postanku spust na sedlo in nato vzpon do Dovške Babe hitro za nami.  |
| Hruški vrh |
Nas je pa ob poti presenetilo jezerce, v katerem je bil še velik kos snega. Relikt zime. Z vrha smo se tam, kjer običajno smučamo, spustili proti planini Dovška Rožca. Do nje se vzpenjajo kolesarji, midva sva zgolj nalovila nekaj kapelj za Kali, potem pa smo začeli prečiti pobočja nazaj v smeri Hruškega vrha.  |
| Jezerce |
Pod njim smo se spustili nazaj na sedlo Rožca in malo naprej sledili odcepu proti Jeseniški planini. Krave, ki so se tam pasle, so zaradi teličkov materinsko zaščitniško gledale Kali, ena se je jezno zakadila vanjo. Malo zamahov s palico po zraku je iz nje pregnalo borbeni duh. Spuščali smo se naprej proti Planini pod Golico, vmes na mestu, kjer je kmet zagradil pot skoraj malo zašli.  |
| Dovška Baba |
Ob vračanju nekaj metrov nazaj na pot pa sem našel tri ogromne brezove gobane. V tem času leta … nenavadno. Končno smo prišli v vas, se mimo cerkve vzpeli do ceste in po njej, kar malo odveč je ta del, šli peš še do izhodišča. Lep pohod je bil, predvsem pa je bila družba odlična. Kaj bi si še lahko želel več? |
| Šopek ob poti |
Ni komentarjev:
Objavite komentar