torek, 3. maj 2005

Berlin

ODHOD V BERLIN – 27.4.2005 – Potem ko smo imeli vse spokano, nas je ata odpeljal na letališče Brnik. Babica je kmalu prikolesarila za nami. Oddali smo prtljago in se prijavili za let. Skupaj smo odšli na razgledno ploščad, od koder smo opazovali letala, ki so vzletala. 
Na letališču
Ko se je čas odhoda našega letala približal, smo se poslovili in odšli čez mejno kontrolo v letališko stavbo. Oznanili so odhod našega letala, pomahali smo babici in atu, ki sta bila na razgledni ploščadi. Namestili smo se nas svoje sedeže, Živa in Ajda sta sedeli ob oknu, ob njiju pa midva z Majo. 
Gremo proti letalu
Stevardesa je podala varnostna navodila, nato pa se je letalo premaknilo proti vzletni stezi. Še malo in že smo štartali. Hitrost je bila vedno večja in kot bi mignil smo bili v zraku. Hiše, drevesa in avtomobili pod nami so bili vse manjši. Leteli smo čez Štajersko in naprej proti Nemčiji. 
Med poletom
Približno na pol poti so nam razgled zastrli oblaki. Ko smo se že približevali letališču v Berlinu smo se potopili vanje. Mirno smo pristali. Napotili smo se skozi letališko stavbo, opravili vse formalnosti in prevzeli prtljago. Avtobus nas je odpeljal do le nekaj minut oddaljene železniške postaje, iz nje pa smo z mestno železnico odbrzeli proti centru mesta. 
Naše stanovanje
Na postaji Tiergarten smo izstopili in hitro našli blok v katerem je bilo naše stanovanje. Pa smo bili prezgodnji in smo morali malo počakati. Naša najemodajalca sta nas spustila v stanovanje, nam razkazala stvari in pojasnila, kje je trgovina. Ko smo se namestili, je bil še čas za prvi sprehod. 
Sigessäule
Po parku smo jo mahnili proti vitkemu stolpu z angelom – Sigessäuleu. Podhod nas je pripeljal prav do njega. Punci sta polni energije tekali naokoli. Mimo dvorca Bellevue, ki ga sedaj prenavljajo, smo se ob reki Spree napotili do igrišča. 
Na igralih
Punci mokrota ni motila in kmalu ju je bilo vse igrišče polno. Našli smo še trgovino in nakupili najnujnejše stvari, potem pa odšli domov počivat. 


POTSDAM – 28.4.2005 – Dopoldan smo sedli na vlak in se odpeljali proti Potsdamu. Vožnja je bila kar dolga, prestopili smo na tramvaj in izstopili na Luisenplatzu – v neposredni bližini parka Sanssouci. 
Dvorec Sanssouci
Do dvorca ni bilo več daleč. Okoli nas je bilo polno turistov. Mimo kipov in jezerc smo se vzpeli do dvorca. Terase so bile poraščene s trto in figami za steklenimi okni. Na drugi strani dvorca smo pokukali na dvorišče, ki ga ograjujejo stebri. Zlezli smo na mlin na veter in se čudili velikim zobčenikom v notranjosti. 
Znotraj mlina
Ko smo stali na balkonu, smo se sprva kar malo jezili, ker veter ni zadosti pihal, da bi premaknil vetrnico. Pa se je tudi to spremenilo, vetrnica se je pričela vedno hitreje vrteti. Mimo oranžerije smo pot nadaljevali do Belvedera na Klausbergu in se nato mimo zmajeve hiše spustili proti novemi palači. 
Oranžerija
Tam smo počili, prebrali zgodbico iz Zmajčka in se razgledali. Bil je sončen dan. Vročina je vedno bolj pritiskala. Kar predolga se nam je zdela pot do fazanerije. Povrh tam tudi nismo videli nobenega fazana. Nas je pa toliko bolj očaral Charlottenhof. 
Nova palača
Bil je majhen, ravno tako vrt za njim. Pa zato nič manj zanimiv. Mimo rimskega kopališča smo prišli do kitajske hiše, vse v zlatu. Spet smo malo počili, potem pa zmogli še pot do izhodišča. Pokukali smo v cerkev in grobnico pod njo, potem pa odšli do Altermarkta, kjer smo pojedli kebab in si ogledali veličastno Nikolajevo cerkev. 
Potsdam in Nikolajeva cerkev
Ostala nam je le še vožnja proti domu, seveda sedaj že z obveznim postankom v trgovini. 


CENTER MESTA – 29.4.2005 – Dopoldan smo se dobili s sodelavcem Jankom in njegovimi prijatelji na Alexanderplatzu. Pogledovali smo visok televizijski stolp nad nami, nanj pa se nismo vzpeli. 
Neptunov vodnjak
Skupaj smo se sprehodili do Marijine cerkve, v kateri nas je pričakala orgelska glasba. Mimo Neptunovega vodnjaka smo naš ogled nadaljevali proti mestni hiši in še naprej do Nikolaiviertla – najstarejšega dela mesta z Nikolajevo cerkvijo. Pred njo na stebru stoji medved – simbol Berlina. 
Nikolajeva četrt
Mimo spomenika sv. Juriju smo se ob reki Spree napotili do stolnice. Ravno nasproti nje straši palača republike, ostanek časov, ko je mesto še delil berlinski zid in sedaj čaka na rušenje. Vzpeli smo se do kupole stolnice, od koder se nam je odprl lep razgled na mesto naokoli. 
Pogled na mesto s kupole stolnice
Ob povratku smo z balkona pokukali še v samo cerkev, kjer je ravnokar potekal maša. Spustili smo se v grobnico, kjer so grobovi članov nemške vladarske družine. Po izhodu iz stolnice, smo se ločili od znancev. 
Stolnica
Oni so odšli v drugo stran, mi pa smo še malo počili na zelenici pred stolnico, potem pa po ulici Unter den Linden odšli proti Branderburškim vratom. Vmes smo videli spomnik Neue Wache, Humboldtovo univerzo, Državno opero in druge zanimive stavbe. 
Checkpoint Charlie
Mimo Branderburških vrat smo šli do parlamenta, kjer pa se nam je vrsta za vstop zdela predolga in smo raje odšli proti Checkpoint Charlieju. Tam smo videli nekdanji mejni prehod med vzhodnim in zahodnim delom mesta ter spomenik vsem, ki so padli ob poskusu prebega na zahod. 
Ostanki zidu
Ogledali smo si muzej o iznajdljivosti ljudi, ki so zaradi upanja na boljše življenje, veliko tvegali ob begu preko zidu. To je prikazoval tudi film o begu dveh družin z balonom. Punci kar nista mogli pozabiti srečnega konca. Seveda smo se morali sedaj še sprehoditi do ostankov zidu. 
Židovski muzej
Dan se je že počasi prevešal v večer, ko smo se ustavili še ob Židovskem muzeju. Načrt za novejši del je naredil znani arhitekt Liebeskind. 


CHARLOTTENBURG, IZLET Z LADJICO, PARLAMENT – 30.4.2005 – Dopoldan smo se odpeljali do Charlottenburga. Sprehodili smo se mimo dvorca. Pot nas je vodila do mavzoleja, v katerega smo na kratko pokukali. 
Charlottenburg
Čez pot so nam skakale veverice, mi pa smo jih zvedavo opazovali. Pri Belvederu smo obrnili in odšli nazaj do Krapovega ribnika. Počili smo ob njem in opazovali razne vrste rac, ki so se podile za koščki kruha. Včasih so se prav steple zanje. 
Veverica v parku
Nekatere so, da bi dobile svoj košček, prišle čisto blizu. Mimo dvorca smo se vrnili do železnice in se odpeljali z njo do centra mesta. Tam smo sedli na ladjico, ki je zaplula po reki Spree. Peljali smo se mimo vseh glavnih znamenitosti mesta. 
Z ladjico po reki Spree
Vodnik nam je pojasnil marsikatero zanimivost o stavbah ob reki. V razlago je vpletel zgodovino, trenutno politiko in življenje ljudi v mestu. V eni uri smo se vrnili do izhodišča pri stolnici. Ob njej smo spet počili na trati, potem pa z avtobusom odšli do parlamenta. 
Kupola parlamenta
Tokrat smo počakali v vrsti in se po temeljitem pregledu s strani  varnostnikov vzpeli do kupole. S terase se nam je odpiral lep razgled na mesto. V središču kupole se je dvigal steber iz ogledal, mi pa smo se ob robu kupole vzpeli do njenega vrha. 
Znotraj kupole
Tam smo na sredi malo posedeli, potem pa se ponovno spustili navzdol in do dvigala. Mimo Branderburških vrat smo odšli še do spomenika judovskim žrtvam, nato z avtobusom do Nordseeja pri Alexanderplatzu. 
Spomenik židovskim žrtvam
Ko sta punci z najino pomočjo pojedli ribje palčke in pomfi, smo odšli proti domu. 


ŽIVALSKI VRT – 1.5.2005 – Danes smo se zapeljali le eno postajo daleč. V živalski vrt smo vstopili takoj po odprtju. Sprehodili smo se mimo nosorogov in tapirjev. Povodni konji so plavali leno sem in tja. Videli smo kamele, se sprehodili skozi hišo s ptiči. 
Živalski vrt Berlin
V otroškem delu sta punci navdušeno lovili koze, jih božali in z »oslom« ugotavljali kakšno je vreme. Ko se nam je pridružil še Janko z družino, smo nadaljevali z ogledom. Mimo ptiča Orlanda, ki je znal oponašati glasove, ter polarnih medvedov, smo prišli do otroškega igrišča ob volkovih ter rjavih in črnih medvedih. 
A gre lahko z nama?
Ogled smo nadaljevali mimo pingvinov in tjulenjev vse do mostu preko reke Spree. Na drugi strani so bili kenguruji, ki pa so prav leno ležali v senci. Tudi poniji so bili v eni izmed ograd. Odšli smo do restavracije, kjer smo nekaj malega pojedli, nato pa stopili do ograde s pando in zvermi. 
Vremenski osliček
V kleti so bile nočne živali in menda tudi žeparji. V stavbi z opicami je bil najbolj zabaven eden izmed orangutanov. Seveda smo stopili tudi do žiraf in slonov, se povzpeli na alpski del in nato odhiteli do akvarija. V njem smo videli vrsto meduz in drugih živali morja. 
Panda
Nekatere so bile prav strašne na pogled. Kar nekakšni fosili. Tudi morski psi so bili v enem izmed akvarijev. V zgornjem nadstropju so bile kače, krokodili in kuščarji. Ajda je še malo počofotala po ribničku s koi krapi, potem pa smo se poslovili od prijateljev. 
Meduza
Odšli smo iz akvarija proti spominski cerkvi Keiser Wilhelma. Ta je bila sicer zaprta, zato pa je bila nova cerkev poleg nje, polna lepih pisanih steklenih okenc, odprta. Prižgali smo svečko in se odpravili nakupit še potrebne sestavine za večerjo. Zvečer smo spakirali in se pripravili za odhod.
Cerkev poleg spominske cerkve Keiserja Wilhelma


ODHOD DOMOV – 2.5.2005 – Zjutraj smo se po zajtrku odpravili na železnico, ki nas je odpeljala do letališča. Tam smo se prijavili za let in opravili vse formalnosti. Ponovno smo se srečali s prijatelji. Ko je bilo letalo pripravljeno na vzlet, smo se vkrcali. 
Slovo od Berlinskega stanovanja
Še nekaj vožnje po letališču in že smo bili v zraku. Vreme je bilo lepo in imeli smo dober razgled na kraje pod nami. Let je bil miren. Kraji pod nami so nam bili vedno bolj znani. Prepoznali smo Velenje, elektrarno v Šoštanju. 
EasyJet
Preleteli smo Vodice in cesto po kateri se vsakodnevno vozim. Že so se kolesa dotaknila tal in pristali smo. Ko se je letalo povsem ustavilo, smo že mahali babici na razgledni ploščadi. Prevzeli smo prtljago, ata pa nas je odpeljal proti domu. 
Tik pred pristankom