Dvakrat gor in dvakrat dol

Jutro v Celju. Kratek sprehod, potem pa vožnja proti Gradiškemu jezeru. Tako hitro, kot sem si zamislil, ni šlo. So se zastoji, povezani z običajno jutranjo konico in dopustniki, zlitimi v isto reko, zgostili še pred Blagovico. Končno sem le pripeljal do parkirišča pri jezeru, snel kolo, zapeljal proti desnemu bregu in po cesti, malo ob jezeru, malo proč, peljal v smeri vasi Prikrnica. 

Izhodišče

Nadaljeval sem čez Krašce do gradu Tuštanj, postal ob grajskem parku, potem pa peljal naprej, po stranskih cestah, mimo cerkve Žalostne matere božje na Hribcah proti Moravčam. Nad njimi sem začel s prvim resnim vzponom danes. Proti štiristo višinskih metrov oddaljenemu planinskemu domu Ušte - Žerenk. 

Grad Tuštanj

Posedel sem na travniku malo pred kočo, užival v razgledu. Skorajda do domačih krajev se je videlo. Sledil je strm spust po dokaj ozki asfaltni cesti v dolino reke Save. Pri Kresnicah sem jo prečkal in se po nasprotnem bregu peljal v smeri Litije. Kratek postanek sem naredil zgolj pri spomeniku v bližini gradu Pogonik. 

Pogled izpred planinskega doma

Vozil sem skozi Litijo, do odcepa proti Vačam in še malo naprej. Obrnil sem pri pomniku prevozom čez Savo v času, ko se je iztekala druga svetovna vojna. Pred mano je bil drugi daljši današnji vzpon, po cesti, kar nekaj višinskih metrov me je čakalo. Ko sem pripeljal v Vače je bil postanek v lokalnem Mercatorju logična izbira. Hladen radler je bil zaslužen. 

Pri gradu Pogonik

Od tam je bil do pokopališča in fosilne morske obale zgolj še kratek skok. Tudi do nekaj višje ležeče klopce ljubezni ni bilo pretirano daleč. Le prave poti nisem našel, zato sem jo mahnil kar mimo koz, čez travnik. Posedel na razglednem mestu. Se spustil nazaj do kolesa, ki me je počakal tam, kjer je bilo pred milijoni let morje. 

Fosilna morska obala

Dvigniti sem se moral še do vrha, prelaza, potem pa na drugi strani spustiti do ceste, ki vodi proti Moravčam. Glavni cesti sem sledil do odcepa za Prikrnico, pri jezeru zavil desno in ga tako danes v celoti obvozil. Vroč, sončen dan je bil. Kar nekaj vzponov za menoj. Seveda sem bil s potjo, videnim, doživetim, več kot zadovoljen.

Pogled na Vače s klopce ljubezni