ponedeljek, 09. februar 2009

Kokoš

Ne vem zakaj, toda vedno so me nekako privlačili vrhovi, ki so imeli zanimiva imena. Če si lezel na Bukov vrh, si domneval, da po pobočjih raste bukev, na Macesnovcu macesen, na Javorovem vrhu bi pač lahko pričakoval kakšen javor. 
Reliefna karta Kokoši in okolice
Toda pri nekaterih vrhovih si po tej logiki malo v dvomu. Ali na Slivnici rastejo slive? Ali je na Babo lezla kakšna baba? Ima Dovška rožca ime po kakšni endemični rastlini ali je pač planina dobila ime po pastirici, ki je bila za fante prava »rožca«? 
Smeri
Podobno je s Kokošjo. Le katera kokoš je vsa zbegana letala po gričih nad Lipico, da so prestrašeni domačini hrib poimenovali po njej? Bogsigavedi. Poti na ta vršiček je zadosti, tako tostran kot onstran meje. Ene poti so krajše, druge daljše. In veliko jih je. 
Kokoš
Kajti Kokoš je priljubljena. In obiskana. Ali še leta in kje, seveda ne vem. Smo se pa odločili, da gremo pogledat. In da se ne bi zamerili tej ali oni strani, smo začeli seveda vmes, prav na meji. 
Strma pot
Da je za vzpon boljša strma pot, vemo vsi. In tudi, da je tista, bolj položna, ko se lahko, če je le dosti široka, primeš še za roko, najboljša za sestop, tudi. Pa strma ni kar tako. Pelje namreč po poseki s kar dobro vidnim napisom TITO. Se sicer nekoliko zarašča, a ga občasno očistijo. Ljudje. Se ve s katere strani meje. 
Morje!
Tudi mi smo pridali kamen ali dva. Tako, da se napis ohrani. Pa ne zaradi tega, da bi jezili sosede. Bolj kot opomin. Da je bilo včasih drugače. Marsikdo bi prisegel, da boljše. Zatorej ni, da bi pozabil. Pri O-ju, so se nam odprli pogledi na morje tam proti Monfalconeju ali Tržiču po naše, Lipica je bila pod nami, Sežana malo naprej, tudi izhodišče se je lepo videlo. 
Pogled na nekdanji mejni prehod 
Kmalu za tem, ko je bil za nami še drugi T, se je svet zravnal. Približno pri mejnem kamnu št. 18 smo prekoračili vrh Kokoši. Pa je nismo ugledali. Kokoši mislim. Korakali smo mimo Petazzijevega mejnega kamna do vrha Jirmanec, kjer je tudi planinska koča. 
Temni oblaki obetajo dež...
Pred njo je nekdo v skalo vklesal relief Kokoši in okolice. Iznajdljivo. Navzdol pa… Cesta in bližnjice, ravno prav jih je bilo, da topotanje ni postalo predolgočasno. In da smo kar debelo pogledali, ko se je izhodišče že začelo kazati na koncu ceste...
Planinska koča na Kokoši
(Mejni prehod Lipica – Kokoš)