Mega

SREČANJE PRVIH LASTOVK – 2. 6. 2022 - Geolov je prostočasna aktivnost iskanja zakladov. Oziroma, kot pravi ena od bolj zabavnih opredelitev, gre za uporabo nekaj milijard vredne vojaške opreme za iskanje tupperware škatlic v gozdu. In čeprav bi nekako pričakoval, da je to zabava za mlade, je resnica povsem drugačna. 

Srečanje prvih lastovk

Mladina je v svojem virtualnem svetu, premagujejo takšne in drugačne pošasti, gradi svetove, se druži z vrstniki s celega sveta. Po gozdovih, tistih pravih in ne izrisanih na računalniških zaslonih, pa letamo ljudje v zrelih letih, nekateri celo pred upokojitvijo, po njej. Večinoma možakarji, ki radi zavijemo na kakšno pivo, pokomentiramo in v slogu gostilniških debat izpred dveh stoletij rečemo kaj o tem in onem. 

Mirna voda

Vodstvo igre, tam nekje čez lužo, takšna druženje podpira. Večji dogodek, kjer se zbere večje število privržencev igre, je mega dogodek. V Sloveniji takšnega še ni bilo. Slovenski geolovski klub je že pred časom, ki ga je zaznamovala epidemija, začel razmišljati o organizaciji, leta 2020 je bilo tako daleč … toda ukrepi zaradi covida so nas ustavili. 

Gams na drevesu

Dogodek smo prestavili prvič, drugič. Toda v tretje gre rado in letos je bil res že čas, da se srečamo. A glavni dogodek ne more biti edini, dogajanje se je razvilo v pravi mega vikend. Prvo srečanje je bilo v četrtek zvečer, ko smo se dobili v La Bocci ob kajakaškem centru v Tacnu. Še pred začetkom sva z Mirčem dobila koordinate za bližnji zaklad in ga z nekaj muke in pomoči končno našla. 

Učenje Herr Pottra

Sledil je prijeten večer, klepet, pivo in na otoku, na drugi strani mostu, plezanje na drevesa. Učenje, poskusi, včasih uspešni, drugič ne. Skrbel sem za varovanje, da je šlo vse tako, kot mora, brez zapletov in nesreč. In se ob tem seveda zabaval, klepetal. Sproščeno prijeten večer. Ki je bil dober obet tega, kar je sledilo. 

Kot bi se znašla v pajčevini

JUTRO NA ŠPICI, POPOLDNE V TIVOLIJU – 3. 6. 2022 – Dan pred dogodkom. Prihajali so geolovci, večina seveda iz Slovenije, bližnjih držav. Vendarle pa tudi od daleč, dejansko iz celega sveta. Zjutraj, še preden smo se dobili na Špici, sva s Sašem, v njegovem kanuju, odplula po Ljubljanici, najprej skoraj do Livade, potem po Gruberjevem prekopu do zapornice. 

S kanujem po Ljubljanici

Ko sva priveslala nazaj, je bilo na obali že kar nekaj znanih obrazov. Poanta srečanja naj bi bila jutranja kava, ki je na koncu ni bilo. Kar zame ni bila težava, je tako ali tako ne pijem. Seveda smo kot stare branjevke na obali začeli klepetati, večino iskalcev zakladov sem poznal od prej, srečali smo se pri zakladih, na drugih dogodkih. 

Zapornice na Gruberjevem kanalu

Ko so se začeli prijatelji, znanci, somišljeniki počasi razhajati, sem odšel na potep. Cel dan sem imel za sebe, preostali dopust mi je to omogočil. Z Larsom sva skočila na kolesi, Jaro nama je sledil peš. Prekrižarili smo stari del Ljubljane, spoznavali mestne orjake in na koncu, ob nogah mične mladenke, žal samo na plakatu, našli škatlico z vpisnim listom. 

Srečanje na Špici

Prijatelja ste se poslovila, imela sta svoje obveznosti, načrte. Sam sem skozi Tivoli odkolesaril do Čada, tam pustil kolo in se vzpel na Rožnik. Zgolj toliko, da sem se postavil ob bok našemu najpomembnejšemu pisatelju, mimo cerkve šibal nazaj navzdol. Zaokrožil po Rožni dolini, obiskal nekaj točk Poti spominov in tovarištva. 

S Cankarjem

In pristal v Tivoliju, kjer smo se znova srečali. S tega in onega konca. Zakaj? Zaradi klepeta in piva, nekaj Idrsko domačega Geruša, ki je izginil tako hitro, kot bi luža izhlapela sredi najbolj vročega dne. Porosilo je nekaj dežja, ki pa nas ni prav nič zmotil, zgolj »požegnal« je naše srečanje. Vsi smo bili že nestrpni, kako bo potekal dogodek naslednji dan. 

Deževni dogodek pred Tivolskim gradom

MEGA – 4. 6. 2022 – Težko pričakovani mega dan. Srečanje je bilo v središču Ljubljane, pri in v Narodnem muzeju Slovenije. Glavni epicenter dogajanja pa pred zunanjim lapidarijem. Bil sem prvi na prizorišču, kmalu so začeli kapljati tudi drugi pomočniki. Marsikaj je bilo treba pripraviti, želeli smo, da bi vse teklo, kot namazano. Ko smo združili moči, res ni bilo težav. 

Jutro pred lapidarijem

Počasi so začeli prihajati tudi geolovci, več kot sedemsto jih je najavilo svoj prihod. Ker jih je veliko prišlo v družbi, se je obetalo kar precejšnje število sodelujočih. Po odprtju muzeja sem odšel pomagat tistim, ki so reševali lab avanturo, virtualno nalogo med muzejskimi eksponati. Nekaterim se je zatikalo, zato je bila pomoč dobrodošla. 

Signal The Frog

Čas Rimljanov, drevak iz močvirja, piščalka Divjih bab, lončene posode, situla, pisave, mejni kamen in še kaj. Po preddverju se je sprehajal žabec z anteno, Signal The Frog, razveseljeval staro in mlado. Številna srečanja, klepet, dobra volja povsod. Posebej sem bil vesel Štajercev, lepo jih je bilo znova videti. Skupaj smo odšli na pivo, razpredali o tem in onem. 

Štajerski prijatelji

Čas je bil za kosilo, do restavracije DA BU DA ni bilo daleč. Ko sem se vrnil pomagati pred narodni muzej, se je dogajanje počasi umirjalo. Ob petih smo se slikali s predstavnicami sedeža igre v Seattlu. Potem pa sem pobegnil, saj je bil večer povezan s čisto posebnim vabilom, kateremu se nisem mogel upreti. 

Organizacijski tim

ŽLEZAVA NEDOTIKA IN LOOBLAHNAH – 5. 6. 2022 – Zaključek pestrega geolovskega dogajanja se je začel v nedeljo zjutraj. Ko smo okolici, iz katere prihajamo, za vse kar nam daje skušali vrniti z nečim dobrim. Zato smo se v bližini Save, v Sneberjah, pod strokovnim vodstvom seveda, spravili nad Žlezavo nedotiko, tujerodno vrsto, ki v osnovi izvira iz Himalaje. 

CacheInTrashOut

Kako je priplezala iz visokih hribov daleč na vzhodu in zakaj ji je bilo v Sloveniji tako všeč, ne vem. Invazivna odriva domače rastje, zato ji je treba pristriči peruti. Uvodno pojasnilo, nekaj opreme, potem pa akcija. Kar nekaj geolovcev se je nabralo, precej vsiljivke smo nabrali. Še posebej italijanski geolovci so bili aktivni. 

Tujerodna vsiljivka

Kdo bi se lahko smejal, da jo bodo porabili za solato. Toda važen je dober namen in ta je bil dosežen. Seveda je sestavni del teh dogodkov tudi druženje in potem, ko je bila okolica uspešno počiščena nedotike, smo sedli na pivo, klepetali. Vse dokler ni bil čas za premik. Ker sem bil s kolesom, sem do Črnuč potreboval malo več, hitro sem začel vrteti pedala. 

Tole bo za solato ... sedaj pa samo še kaj mesa ujamemo ...

Zadnje dejanje dogajanja ta vikend je bilo pred pivovarno in pivnico Looblahnah. Pivo, foodtruck, klepet. Kaj pa drugega. Še zadnji ta konec tedna. Mega vikend se je zaključil, čas je bil le še za urejanje vtisov, razmišljanje o ponovitvi, počasi so se iz te mase začeli mesiti spomini. Ki bodo še dolgo tleli ...

Zadnje dejanje