Dan na obali

Jutro v Stepanih. Premik do Kopra, počivališča za avtodome. Dan na morju. Z mamo, ki je imela naslednji dan pregled v Izoli in sva tako združila prijetno s koristnim. Njen dopoldanski počitek sem izkoristil za skok na kolo. Dobrih tristo višinskih metrov je skorajda iz roba morske gladine do Pomjana. 

Vanganelsko jezero

Peljal sem proti Vanganelu, mimo jezera, ki je ime dobil po kraju pod njim, čez Babiče do odcepa za Rojce. Tu gori sem enkrat rinil z avtodomom, zato sem vedel, da je vzpon ravno pravšnji, da te ne pusti hladnega. In da ga je kar nekaj. Sopihal sem do razgledne točke pred Pomjanom, ujel pogled, zapeljal skozi kraj, našel pravi odcep do klopce ljubezni. 

Pomjan

Steza je bila deloma kar v redu vozna, prav daleč pa do pravega mesta tudi ni bilo. Postanek in razgled sta bila vsekakor vredna truda do sem. Koper je ležal pod mojimi nogami. Malo sem užival v miru, potem pa zapeljal nazaj do razcepa, zavil navzdol proti Manžanu. Pa sem po kakšni 50 višinskih metrih obrnil. 

Koper iz zraka

Tistemu, kar sem imel na zemljevidu kot odlično cesto, bi še kolovoz težko rekel. Da bi se s trekingom trudil navzdol, ko lahko po asfaltu letim kot sneta sekira … In prav tako je šlo potem nazaj do Kopra. Z zračnim hlajenjem. Zgolj kratek postanek na počivališču, potem pa vožnja po Parenzani do Milj. 

Meja

Z izjemo zavojev po Škofijah je bila vožnja prav super, nekaj ravno pravšnjega vzpona, nič hujši spust pod kamnitim mostom, prav na meji. V bližini znane trgovine je sledil na obrežju Osapske reke vpis, potem pa s kratkim postankom za osvežitev v trgovini, vzpon nazaj proti Sloveniji. 

Novo urejena plaža

Ravno prav hitremu kolesarju sem sledil čez Škofije po isti poti nekdanje železnice do Kopra. In potem? Seveda do obale, pravkar novo urejene plaže pri Žusterni, plavanje, iskanje sence, ob sprehodu nazaj do počivališča pa sladoled. Kaj bi si lahko želel še več?

Koper