nedelja, 4. februar 2018

Dve cerkvi in še kaj

Ko sva se peljala proti morju, se nama je še pod Kozino zdelo skoraj neverjetno, da bi snega sploh zmanjkalo. Pa se je pokazalo, da je predor Kastelec dejansko nekakšen portal v čisto drug svet. Kot včasih, ko smo na Črnokalskem klancu prilepljeni na stekla avtobusa čakali, kdo bo prvi ugledal modro prostranstvo tako zaželenega morja, sva tudi tokrat odprtih ust zagledala suho travo in gola skrivenčena drevesa. 
Sv. Jurij
Pri vasici Stepani sva zasidrala najin dom in zjutraj skozi okno zrla v sonce, ki je vzhajalo nad Čičarijo. Potem pa skozi zaspano vasico odšla do njene dvojčice, Rožarja, na koncu katere na razglednem pomolu stoji cerkev sv. Jurija. Tukaj sva uzrla morje, Markovec nad njim se je bleščal v soncu. 
Morje na eni strani ...
Samotne oljke so rasle okoli zidu, ki daje prav uborno zavetje svetniku in njegovi galeji. Ko burja potegne tu preko, zanesljivo ni šale. Odpihne vse, kar ni dobro pritrjeno, vse zle, pa tudi dobre misli. Vrnila sva se do najinega pristana, nadaljevala s hojo proti visokemu viaduktu, pod njim prišla do cerkvice sv. Miklavža nad Gabrovico. 
... sneg na drugi
Komaj sva uspela odpreti zarjavela vrata pokopališča, sprehod je buril domišljijo, pripovedoval zgodbe, prepletal resnične usode in domišljijo. Stopila sva nazaj, pri najinem pristanu znova pozdravila črnega bevskača, ki se je prišel poslovit. Nato pa odpeljala do Milj, pa ne domačih, temveč tistih, nekaj korakov čez današnjo mejo. 
Velikan in palčica pod njim
Na poti do Orehovih jezerc je moča preteklih dni namesto bele odeje razgrnila nebroj luž. Nekatere so bile tako velike, da čeznje enostavni ni šlo. Treba je bilo naokoli, daleč, v breg. Toda postanek ob vodi, mir, ki je vladal tu, je odtehtal nekaj korakov več. Sem in tja je nad vodo poletela ptica, klop v vodi je čakala na prijazne sprehajalce mokrih nog. 
Pri Orehovih jezercih
Midva sva ji le pomahala od daleč, potem ko sva po sklepu, da na tabli sredi tega parka skorajda nič ne razumeva, odvijugala slalom med lužami nazaj proti najini barki.

Ni komentarjev:

Objavite komentar