sobota, 10. februar 2018

Z vrhov v dolino

Je bil že čas, da grem pogledat znova, kaj je novega nad Soriško planino. Sneg, ki ga je bogato nasulo v zadnjih dveh tednih, je vabil. Z Majo sva jo mahnila po dobro utrjeni pristopni smučini ravno prave naklonine do grebena nad kasarno. Upanje na kakšen sončni žarek je splahnelo, megla, veter, komaj kam se je videlo. 
Nad Soriško planino
Spust v sedelce je bil takšen, da ga raje ne omenjaš. Nadaljevanje pa precej bolj solidno. Proti Možicu sva povlekla smučino, pred nama je bil zgolj en luknjač, ki pa nama je uvidevno prepustil celotna pobočja pod grebenom. Megla je vztrajala, še dobro, da je na vrhu železna bunka, drugače bi ga verjetno komaj našla. 
Maja in Možic
Smuka proti planini pod Šavnikom je bila precej kaotična, loviti zavoje med bukvami, ko ti pomrznjen sneg smuči vleče po svoje, je namreč svojevrstna znanost. Cirkuška. Šele tik pred planino je bilo nekaj pršiča. Tudi na Šavnik je vodila lepa pristopna smučina, vreme se je počasi boljšalo, saj se je občasno že videlo tja proti Bohinju. 
Sonček na Šavniku
Spustila sva se na zahod, kjer se je v gozdu povsem drugače kot pod Možicem uživaško zavijalo tako levo kot desno po rahlo ojuženem pršiču. Počutil sem se kot Ingemar v svojih najboljših letih, le količki so bili malo bolj debeli. S pomočjo še dveh sotrudnikov smo po uravnavi pod lovsko kočo potegnili smučino do pobočij pod vrhom druge sedežnice. 
Pršič
Proga nekdanjega smučišča je bila sprva prav lepo smučljiva, čeprav seveda zvožena in prevožena kot v dobrih starih časih drdranja sedežnic in vreščečih mladenk, polnih elana na dilcah prav te znamke. Kasneje pa je vedno bolj izrazita skorja poskrbela za komične vložke vseh prisotnih, ko se glava, noge in predvsem smuči nikakor niso uspeli uskladiti kam naj bi se zavilo. 
V gozdu
In nazaj? Včasih mora pa človek imeti kakšnega jokerja v rokavu, recimo v obliki prijazne tretje generacije, ki te zapelje nazaj na izhodišče. Tokrat je že bilo tako. Komaj sva dobro naredila zadnji zavoj na koncu proge v Bohinjski Bistrici, že je na parkirišče Koble zapeljal rdeč clio. 
Bohinj

Ni komentarjev:

Objavite komentar