Kranjska reber

Ko pridejo počitnice, je to seveda treba izkoristiti. Če ob tem še mladina pokaže interes, da bi fotru sledila po turni smučini, je načrt že narejen. Zgolj še izvedba mora biti takšna, kot se zagre. Kdo je določil cilj je jasno, kdo je z izgovorom na zasneženo cesto z vožnjo pri odcepu za Kranjski rak nadaljeval do Črnivca tudi. 

Na Črnivcu

In pričakala nas je prava zimska pravljica. Čeprav je glede na veter, mraz in občasno kar intenzivno sneženje očitno imela prste vmes bolj kot Sneguljčica njena zlobna mačeha, nam to ni vzelo smelega veselja. Pristopna smučina je bila deloma narejena, deloma jo je veter zasul in zarezali smo jo na novo. 

Po cesti navzgor

Spodnji konec s sedla smo marširali po cesti, malo pod studencem pa smo takoj za čistino, polno polomljenega drevja, zavili v gozd. Travniki pod vrhom so nas ob hoji navzgor navdajali z malo mešanimi občutki, dobrih deset centimetrov svežega snega je namreč pod seboj skrivalo pomrznjeno skorjo. 

Travniki

Glede na to, da so bili na vrhu čudoviti razgledi, saj smo poleg štange s prazno škatlo za žig in vpisno knjigo videli zgolj še eden drugega, se seveda nismo pretirano obirali. Zavoji po travniku so bili, kot se je napovedovalo že ob vzponu, malo mešani. Kakšen nam je uspel prav elegantno. 

Tik pod meglenim vrhom

Pri večini pa se je srce smejalo, ko je čutilo, kako sprednji del smuči križari po pršiču. Toda kaj, ko so nam skoraj hkrati stopile solze v oči, saj je zadnji del globoko zarezal v skorjo in posledice so seveda vsakemu turnemu smučarju jasne. Mi gremo po svoje. Skozi gozd je šlo hitro, zgolj nekaj zavojev, ostalo pa po pristopni, sedaj sestopni smučini. 

Zavoji po travniku

Nato pa sva z mladostjo med vožnjo po cesti dvakrat preskočila na bližnjico preko čistin na poseki, ki se sicer vedno bolj zarašča. Bolj ali manj zato, da je bila reprezentanca popolna in sva tako zbirko medalj v smuku dopolnila še s kombinacijo. Kakorkoli. Bilo je odlično, bili smo zunaj, skupaj, takšno doživetje je vredno več kot karkoli drugega. Zato ni čudno, da se nam je na koncu kar smejalo.

Skok