nedelja, 3. december 2017

Machova pot

Johann Mach. Je bil en zanimiv možakar, ki je iz njemu prav dobro znanih razlogov leta 1862 prišel iz Češke med Dolenjske griče. Tam v bližini Novega mesta, ki je bil takrat nedvomno neprimerljivo manjši kot danes, se je naselil v graščini, ki je ni več. S svojo družino, ženo in štirimi otroci. 
Vrbe ob potoku
Od katerih je svetovno znan postal sin Ernest, v lokalnem okolju pa je bila nedvomno neprimerno bolj znana njegova hči Vilhelmina. Kaj znana, dejansko razvpita. Saj se je povsem v nasprotju z navadami tistega časa zaljubila v grajskega oskrbnika, ki je bil, da bi bila mera polna, seveda poročen. Srečno ali ne. 
Slatniški potok
Mogoče so k prepovedani ljubezni pripomogli tudi metulji Jamamaji, ki so nepozornemu oskrbniku ušli in veselo plahutali naokoli ter se od tod razširili po celi Evropi. Vilhelmina je na koncu, kot se je v tistih časih običajno zgodilo s preveč spogledljivimi dekleti, pristala v samostanu. 
Opazovalnica
Za seboj je ob odhodu pustila lepe kraje, ki se jih vsekakor splača obiskati. Zato sva se tudi midva napotila do Malega Slatnika, od koder je speljana zanimiva pot. Radovednega pohodnika popelje do vrste naravnih znamenitosti in krajev, ki imajo pomemben zgodovinski pomen. Mlini. Ki jih ni več. 
Gaber
Si jih pa tam ob Slatniškem potoku lahko naslikaš pred očmi v svoji domišljiji. Ko v tišini teče voda mimo tebe, vrbe ponosno stojijo ob njej, številni izviri. Z bolj ali manj domiselnimi imeni. Kot je recimo Mrzlček, Angelski studenec in seveda predvsem Mišja pzdica. Sva se nasmejala. 
Zakleti oreh
Z lovske opazovalnice naju ni opazoval nihče. Pa tudi sam nisem nikogar videl, ko sem ob pomoči splezal na stari gaber. Trdinovo okno in zgodba o hudomušnem pastirju, ki je v skalo vklesani napis priredil tako, da je bil njemu bližji. V Velikem Slatniku so spomini na Machove še danes dobro vidni. 
V kraljestvu palčkov
Tudi na Vilhelmino. Zakaj je oreh, ki stoji v bližini vasi Križ, zaklet, pa bo izvedel vsak sam, ko se bo podal na to pot. Mimo bivališč palčkov sva se vračala na začetek. Prav nič nama ni bilo žal, le redko najdeš toliko zanimivega prav tam, kjer bi najmanj pričakoval.
Jamamaj

1 komentar:

  1. O, to pa je bil zanimiv izlet z zelo lepim opisom in mikavno zeljo, da tudi sama s prijatelji, stopim kdaj po tej Machovi poti.

    OdgovoriIzbriši