ponedeljek, 17. julij 2017

Storžič

To je bila že dolgo želja. In s tem seveda načrt. Kajti kaj bo pot, če ni volje. Zato je bilo slednjo treba izkoristiti. Če nas že ni zbudila budilka, nas je vsekakor premetavanje avtomobila proti Domu pod Storžičem, kjer se je Maja poslovila in odhitela proti službi. Mi pa smo krepko zazehali, nato pa stopili na pot. 
Žrelo
Že dolgo je tega, kar sem bil zadnjič tukaj, zato je bilo treba malo pogledati, kam bomo zavili. Gozda je bilo le za vzorec, že smo drobili po grušču navzgor v izrazito Žrelo, ki preseka steno. Prvi klini, jeklenice, dekleti sta se opremili, tudi sam sem si nadel čelado. Posamezni cvetovi različnih barv so vzklili iz skalnih razpok. 
Sonce pod grebenom
Višina je naraščala, pred nami je bila zadnja stena, dekleti sta se varovali, sonce je obsijalo greben nad nami. Kot bi nas privlačilo smo se skorajda prežarčili na raz, ki strm in razbit teče iz Psice proti našemu cilju. Seveda je hoja naprej zahtevala še več previdnosti, dekleti se na moje presenečenje nista preveč obregnili ob moje stalno opozarjanje. 
Kosmatinka
Ovce so se prelivale čez valovito travnato pobočje. Ob poti smo opazili nekaj planik, nato pa že stopili na vršno piramido domačega očaka. In takoj zavihali nos. Cel vršni del je bil namreč dobesedno en sam velik … drek. Ovce so si ga prisvojile in ga spremenile v svojevrstno stranišče. 
Ovce
Ali so s tem hotele kaj povedati, ne vem. Se pa sedaj križ prav simbolno dviga iz debele smrdeče plasti. Seveda si pomen lahko razlaga vsak po svoje. Držali smo se za nos, malo počili in se razgledali, dekletoma sem narisal panoramo vse naokoli. Nato pa smo se usmerili na greben, ki se spušča proti Bašeljskemu prevalu in previdno začeli sestopati.
Na posranem vrhu
 Dekleti sta si pomagali s palicami, čeprav sta obe v isti glas trdili, da ju le ovirajo. Nekaj šal, ponavljanje začetniškega znanja moje angleščine in že se je strmina unesla, sedli smo na klop. Izpostavljenosti ni bilo več, zgolj še prijetna stezica proti Kališču, tam smo počakali na prave žige. 
Počitek
In se z babico srečali na travnikih, kjer smo se pred meseci poslovili od dedija. Spomin nanj sedaj ohranjata kamniti planiki. Še pogled v dolino, štrikanje navzdol proti soteski Suhe in parkirišču nad Mačami. Tam se je naša pustolovščina končala, čakal nas je zgolj še sladoled.
Planike

Ni komentarjev:

Objavite komentar