Sama

Ostala sva sama. Ne čisto dokončno, zgolj za konec tedna. Pohod mladinske skupine je dekleti popeljal po robu Trnovskega gozda. Sam sem jutro izkoristil za pogled na njihovo pot. Ko sem dvokolo poganjal do čudnih škrapelj sredi ničesar in sinjega razgledišča, od koder se je videlo res daleč. 

Škraplje

Šele ob drvenju nazaj mi je postajalo jasno, koga sem zjutraj pri koči pod Sinjim Vrhom sploh srečal. No, kdo bi si mislil. Če bi prej vedel, bi pri tovarišicah, kot smo jim včasih rekli, postal in kakšno rekel. Tako pa sem se izmazal zgolj s hitrim jutranjim pozdravom. 

Sinje

Dvokolesu sem dodal še dvoje koles, pa le za nekaj kilometrov. Nato sem vsa kolesa pustil pri miru in skupaj sva odkorakala proti Špičastemu vrhu. Pod nama je bila zelena dolina, obronki gozdov nad njo so se prelivali v svetlejše odtenke. Vse je dehtelo, metulji so se gugali na cveticah. 

Dolina miru

Osamljeno domačijo je očitno nekdo obnovil, sedaj prihaja za konce tedna na ta samotni kraj. Čebelnjak v bližini je na obnovo še čakal, okoli njega je še vel duh preteklosti. Znamenja od kdo bi vedel kdaj, posvečena morebiti dogodku iz preteklosti, veri sedanjosti, so pritegnila pogled. 

Križ

Preden sva mimo še zadnjih hiš, bolj zapuščenih kot ne, stopila proti vrhu. S katerega bi se ne videlo prav dosti, če ne bi pohodnika nad vršace dvignil razgledni stolp. In mu odkril vse, kar se od spodaj ne vidi. Celo morje se je videlo tam v daljavi. Vzklik začudenja je bil ob tem razumljiv. 

Daljave

Vrtela sva se in čudila, edini pozdrav na današnji poti je odplaval navzdol, v smer, ki nama je bila tuja. Vračala sva se, čez travnike, med rožami, s počitkom tam na klopi ob enem izmed znamenj, zgolj midva, daleč od vseh. Ista pot, toda pogledi so bili sedaj drugačni, iz druge strani, kot bi tu hodila prvič. 

Rožica

Hvaležna za vsak skupni trenutek sva stopala po poti, vse do najinega doma, tam na robu ceste. Te poti je bilo konec, toda pred nama je bila že druga, ravno tako zanimiv. Saj je vendarle vsaka, če le znaš odpreti oči in pogledati. Potem ti je kar na enkrat vse jasno. 

Počitek