sobota, 4. junij 2016

Klin

Da bi bila kar doma ni bilo misliti. Ko pa je bil dan za pohajanje. Ali vsaj skok. Do bližnje stene, s katero sva si bila z Živo že kar domača. Z Ovčko zanesljivo, pa tudi Kefir sva že poskusila in še kaj bi se našlo. Možakar, ki si je zgodaj začel pripravljati toplo ozimnico, je, še preden sva se pripravila, pomahal v slovo. 
Priprave
Tudi dva, ki sta imela podobne cilje, sta ravno odhajala. Ostala sva sama, Živa je pobožala ovčko, v zgornjem delu ji je malo nagajala, kot običajno. Pa je vseeno zmogla gib ali dva in že sem jo spuščal na varna tla. Še enkrat je šla do nje, potem pa sem jo šel pozdravit še sam. 
Ovčka
In si za konec v tem delu namazal še porcijo marmelade. Ta mi je vedno vzbujala malo mešane občutke. Čisto enostavna do giba ali dveh na koncu. Pa saj tudi nekatere druge tukaj niso čisto nič drugačne. Kot recimo Kefir. Da prilezeš do poči, je otroške lahko. Vzpon naprej pa že zahteva malo več akrobatskih sposobnosti. 
Klin
Ki jih je tudi tokrat, pod budnim pogledom babice in njene prijateljice, Živa brez težav zmogla. Sam tudi, seveda za njo. Nato pa je prišel na vrsto Klin. Le enkrat do sedaj smo si z njim podali roko in vedel sem, da ni povsem od muh. Za nas začetnike. Tokrat je bila prva Živa. 
Vertikala
Nekaj truda, zbranih gibov in že je bila na vrhu. Kako je vse videti enostavno, ko zgolj opazuješ. Sam sem že malo hitreje zadihal, ko sem se po njeni sledi vzpenjal do stojišča na vrhu smeri. Šele ko sam poskusiš, znaš prav zares ceniti trud in uspehe drugih. Sedaj bo pa dovolj, je rekla. 
Škofjeloški grad
Ura, ki si jo je zastavila nekje med varovanjem se je res hitro približevala. Šla sva do avtomobila, pobrala babico, Škofja Loka je vabila. Da je tam v soboto pravi živ žav nismo vedeli. In ob kroženju s štirikolesnikom skoraj obupali, dokler nismo zagledali verjetno zadnjega parkirišča daleč naokoli. 
Kaj se tu notri skriva?
Živi je bilo v senci tako všeč, da je sklenila uživati v fantazijskem svetu svoje knjiga. Midva z babico pa sva se sprehodila čez mestni trg, do gradu in nato navzdol, čez Soro spet do avtomobila. Tako lep sončen dan je bil …
Kapucinski most

Ni komentarjev:

Objavite komentar