CITO in Lačna

Vikend je obetal pisano vreme, še najboljše naj bi bilo v soboto. Kar je bilo kot naročeno, saj je bil čas za vsakoletno čistilno akcijo na tistem posebnem koščku morske obale, ki ga Slovenci imamo. Z Ajdo sva se organizatorju pridružila na Črnem Kalu in po nekaj postankih prispela do Fiese. Ta del že tradicionalno čistimo geolovci in tudi letos se nas je nekaj nabralo. 

Proti Piranu

Razlaga, delitev vreč in ostalih pripomočkov, oblikovanje dveh skupin. Za naju je bila mednarodna še najboljša, peterica nas je odšla do Pirana, se spustila na Tartinijev trg, začela pobirati raznorazne odpadke pri svetem Juriju in se nato po obalni poti vračala v smeri Fiese. Vreče so se počasi polnile, še najbolj smo bili razočarani nad veliko količino cigaretnih ogorkov, ki smo jih letos nabirali posebej. 

Uspešni ...

Fuj in fej kadilci. Odpadke smo že sproti popisovali, na zbirnem mestu jih je bilo treba le še stehtati in dogodek se je končal. Da bi prišla do obale in ne skočila v vodo, se seveda ne spodobi. Osvežitev je bila dobra, sledilo je nekaj logističnih obratov, na koncu sva se pridružila Mirču. Skupaj smo prehodili Izolo, se prestavili v Koper in raziskovali zanimive ozke ulice centra tega obalnega mesteca. 

Izola

Ki je nekoč stal na otoku. Še hitro kosilo, zgolj na pol primorsko, nato pa naju je Mirč že odložil pri avtu in domu. Prestavila sva se do Gračišča, najboljšega izhodišča za razgledno Lačno. Malo sem napeljeval na krožno pot, pa je Ajda odločila, da bova zastavila kar naravnost navzgor. Spraševal sem, če zgolj pol ure hoje, mogoče ob najini hitrosti še kakšno minuto manj, ne bo premalo. 

Lačna nad Gračiščem

Pa je zgolj zamahnila z roko, da ravno prav. In če so otroci zadovoljni, kaj naj potem? Koraki navzgor so naju ogreli, sončno prečenje je odprlo lep pogled na izhodišče, skozi borov gozdiček sva prišla do najvišje točke. Če hočeš od tam kaj videti, je treba na razgledni stolp in za naju vzpon do najvišje terase res ni bil nič posebej zahtevnega. 

Razgledni stolp

Oblaki so se popoldan razkadili in pod modrim nebom se je videlo daleč. Nič preveč se nisva obirala, le še kratek počitek na klopi, nekaj besed, spust nazaj navzdol. Za zaključek sva si omislila postanek pri izviru Rižane, pogled na labirint, potem pa sva se že peljala v smeri domačih krajev.  

Razgledna terasa