četrtek, 9. september 2021

Z druge strani

Da bi človek lahko povedal o Šmarni gori kaj novega, seveda ni misliti. Osamelec, ki skupaj z Grmado predstavlja znano veduto skorajda ob pogledu iz katerekoli smeri, je hišna gora Ljubljane. In s tem oblegan kot le kaj. In končno mu čisto nič ne manjka. Poti so dokaj strme, vzpona je za kakšne pol ure, minuto gor ali dol. Če nisi med rekorderji seveda, ki do vrha pridejo v tretjini tega časa. 
Cvetoča goščava
Le samote skorajda ne moreš pričakovati. Ali pa tudi? Ker sem hotel videti, če se le da najti miren konec, sem šel še z druge strani. Saj sem bil na Šmarni gori že tolikokrat, običajno po dobro znanih poteh, da je bila sprememba seveda več kot dobrodošla. Zapeljal sem se skozi Šmartno, malo pred mostom, ki pelje v smeri Skaručne in naprej Vodic izstopil. 
Steza
Izbral sem si smer, ki je proti vrhu peljala malo sem in malo tja. Steze, ki naj bi vsaj na začetku ponudila primerno bližnjico ni bilo, zatorej sem nadaljeval po poteh, kolovozih, vlakah, stezah. In uvijal kot se je ponudilo, gledal na zemljevid in izbiral najbolj logične možnosti. Prav dobro, kajti nič ni bilo treba navzdol, ves čas sem se zložno vzpenjal. 
Prvi razgledi
Končno sem ujel stezo, ki se je mimo kapelice vila skozi gozd strmo navzgor. In če je poti kaj manjkalo, ji je za ta vrh običajne gneče. Šele ko sem skozi skladovnico drv prišel na romarsko pot in okoli cerkve do Ledineka, sem občutil tisti pravi šmarnogorski utrip. Gneča, da bi skoraj eden po drugem hodili. 
Kapelica

Nisem se zadrževal predolgo, fotografija proti domu, zamah z roko ob misli, da bi se vračal po partizanki navzdol. Raje sem stopil znova skozi usek v skladovnici, nadaljeval navzdol, nekaj bežnih srečanj je bilo bolj ali manj vse od življenja na tej strani hriba. Pri kapelici sem že vedel, da bom šel tokrat naravnost, do prašne ceste. 
Sonce
In prav tako sem naredil. Pa je bila tudi ta samotna, zgolj vozilo sprehajalca, ki sem ga z njegovim psom srečal malo prej, je pripeljalo mimo. Samotni koraki, zadnji zavoj. Po slabi uri, od kar sem stopil na pot, sem bil nazaj. Zadovoljen ... vsekakor. Tiha strani mi je bila še kako všeč.  
Pogled z vrha

Ni komentarjev:

Objavite komentar