Kroženje

Kroženje. Včasih je treba naokoli, da prideš do sebe. Da se znova najdeš. Ali najdeta. Če sta dva. Tudi to gre, brez skrbi, le potruditi se je treba. In le zakaj se ne bi? Tudi midva sva tako naredila. Zapeljala sva se do mojega soimenjaka, tam razmišljala ponoči, če so nad nama zvezde, nato pa se odpravila na pustolovščino. 

Bosih nog naokrog

Tja čez močvirnate konce, kjer je bilo treba zavihati hlačnice in s čevlji v rokah prebresti potok. Ter nato mimo raja za ptice stopati proti ostankom starih časov, ko so domačini na svojem malem gruntu trepetali pred divjimi vojščaki z zavitimi sabljami. Ki seveda niso prinašali nič dobrega. 

Tabor

Pred njimi so se skrili na višinah, od koder so lahko dobro videli, s katere strani se jim približuje sovrag. In mu potem varno žugali izza debelih zidov. Tako je bilo takrat. In je nekako tudi danes. Saj so vrata trdno zapahnjena, nikogar ne spustijo blizu. Sva se potožila sv. Antonu v vrtači ob cesti. 

Pa naj da, kdor ima ...

Nato pa že gledala, kako iz majhnega preduha, skoraj skritega tam za smreko, piha čudno topel zrak. Le kje spi ta zmaj, ki ima tako hudo sapo, sva se spraševala. Zaprmej ga bova enkrat prišla pogledat. Tokrat ni šlo, je bil zmaj na varnem v dobro zapahnjeni podzemni ječi. 

Za dobro željo

Sedaj sva se že obračala, kajti pri kroženju je tako, da nekje začneš in se nato na isto mesto vrneš. Po bolj ali manj pravilni krožnici. Le še perilo sva morala oprati v starodavnem pralnem stroju, tam pod vasjo. Menda so ga zgradili tujci, domačega znanja smo se vedno nekako branili. 

Preduh

Pa je dobro. Sva si pripovedovala med hojo v deželo medvedov, kjer sva odkrila pravo črno luknjo, požiralnik sredi gozda. Nenavadno presenečenje. Nato pa se vračala. Da zaključiva krožnico, zašpiliva klobaso, dokončava zgodbo. Tako kot se spodobi in zagre. 

Žehta

Saj so naju čakale nove, še isti dan, tam pri Turjaku, pa na Golovcu. Zgodbe, ki se vedno začnejo in končajo, tako ali drugače, vedno zanimivo, vedno tako, da je prav. 

(Sv. Jurij – Cerovo in Županova jama – sv. Jurij)