Dopoldan je lilo. Zato o hribih ni bilo za razmišljati. Sem se pa udeležil čistilne akcije in vzpel na cerkveni zvonik župnijske cerkve v Kranju. Pohvalno, kajneda? No, popoldan so se vremena Kranjcem začela malo jasniti, odpeljal sem se na Ljubelj. Pogovor na parkirišču je dal vedeti, da je bilo na Vrtači sprva jasno, potem pa so se potegnile meglice. Kaj se more.
 |
| Magla svuda, magla oko nas ... |
Skozi meglo sem stopal po povsem kopnem pobočju, sneg se je začel na koncu sankaške proge. Na servisno pot nisem niti pomislil, nadaljeval sem naravnost, mimo koče Vrtača, po dobri pristopni smučini v novem snegu preko plazu. Na njem se je megla razkadila, pokazalo se je ostenje Begunjščice, Šentanski plaz.  |
| Vremena Kranjcem se jasnijo ... |
Načrt je bil Triangel, kaj sedaj? Sledil sem špuri, ta je zavila po širokem snežnem pobočju navzgor, naravnost, dokler je šlo. Dokončno je odločitev padla, ko je dvojica nad menoj vriskajoč rezala zavoje v nov sneg. Hodilo bi se dobro, če se ne bi nov sneg prijemal psov. Cokla je bila sitna, težka, zaradi nje je občasno spodnja smuča zdrsnila.  |
| Pogled preko Šentanca na Sestopno grapo |
Trmasto sem vztrajal, sem in tja je še kdo pripeljal, štirinožec pa pritekel navzdol. Malo me je imelo, da bi zavil desno, toda vedel sem, da so pobočja proti Velikemu vrhu kopna. Če svežega snega ni odpihnilo, pa le prekriva skrite mine. Malo pod razcepom mi je novi vriskajoči potrdil pravilnost moje domneve.  |
| Visoko nad meglo |
Zato sem zavil levo, nadaljeval po levem izstopu. Previdnost je bila potrebna na delih, kjer so zavoji zdrsali nov sneg in je ostala le trda podlaga. Cokla ni dajala prav veliko opore. Na rob sem prišel v večernem mraku, dvojico opazil na vrhu desnega izstopa, pripravljala sta se na spust. Stopil sem nad Sestopno grapo, odsekano vrhnje pobočje, zavil z očmi.  |
| Zelenica in Suho ruševje |
Prvih nekaj metrov je bilo videti trdih, grifig, a lahko bi se tudi kaj predrlo. V smeri Begunjske vrtače sem opazil del, kjer je bilo pobočje še vedno zelo strmo, ne pa povsem odsekano. Odšel sem nazaj po smuči, se hitro pripravil, z roba zapeljal navzdol. Prvi zavoj je bil odličen, tudi drugi ni bil slab, juhej. |
| Pogled z roba |
Potem pa sem že zapeljal v nov sneg, uživaško zavijal po grapi navzdol, pazil, da ne bi zadel kakšne skrite skale ob robovih. Nekaj centimetrov novega se je malo plazilo, vendar nič posebnega. Že sem bil na izteku, pobočje Šentanca, malo mešano na žaru. Nekaj zavojev za vriskanje, umetniška salta, ko se je sneg pod menoj udrl, vedno bolj pogoste kamnite mine, skrite pod nekaj centimetri belega govna.  |
| Sestopna grapa |
Nadaljevanje po plazu je bilo seveda dobro, čeprav je tudi tu videti, da sneg pobira. Razmislek na razcepu, sneg na vrhu sankaške proge me je prepričal, da sem zavil tja. Pa ga je v zadnjih dneh precej pobralo, nekaj zavojev sem uspel narediti, potem pa je bilo treba peš bolj ali manj do parkirišča. Pod črto … je bilo odlično. Kot običajno. Itak.
 |
| Pogled nazaj |
Ni komentarjev:
Objavite komentar