Nikoli ne reci ... zadnjič

Ja. Očitno še ni konec. Nekaj novega snega sicer ni znova pripeljalo zime, vseeno pa so bile razmere za razliko od prejšnjih obiskov boljše. Tako sva z Borutom potem, ko sva s seznama črtala Kosmatico, pristala na Ljubelju. Pred dnevi sem se spraševal, če je to zadnji zimski vzpon na Triangel, danes sem dobil odgovor. 

Še nekaj snega je ...

Z enim snemanjem smuči sva se bolj ali manj pregoljufala čez prvo pobočje, kjer so nizke temperature ohranile poprh preteklih dni. Potem pa nadaljevala po lepo narejeni špuri naprej, zavila proti servisni poti. Kopnin na njej ni bilo več, sneg se je zvezno nadaljeval pod Šentanca. Borut je videl lep potek špure, nekaj vzpenjajočih, sam sem za to moral znova nadeti očala. 

Zelenica

Pa vendarle je pokazal desno, greva torej naprej. Tudi pred nekdanjo zgornjo postajo žičnice je namignil enako. Greva proti Trianglu. Meni je (bilo) prav. Sonce je grelo, vendar ne dovolj, da bi odtajalo skorjo na bolj strmem pobočju nad Zelenico. Ker je bila špura mestoma naluknjana, sva imela razpravo o luknjačih. 

Pod "opastjo"

Da tako kot mi iščemo nepopisana pobočja, oni očitno prežijo na nedotaknjeno pristopno smučino. Tudi na zadnji strmini se je hodilo v redu, vse do roba. Prehod je bil kar strm, Borut je prišel preko, meni je smuča zdrsnila in zapeljal sem se nekaj nižje. Nisem se jezil, kje pa. Smejoč sem ubral drugo pot, nekoliko bolj poševno prišel do vršnega pobočja, po desni strani na najvišjo točko. 

Mi2 na vrhu

Možakar, ki se je ravno odpravljal, je rade volje pristal, da naredi fotografijo, dve. Naju seveda. Potem ko sva, kot vedno, nazdravila dnevu, sva za robom odsmučala prav z vrha. Preskok z grebena preko roba, zavijanje do strmine, kjer je pomrznjena vrhnja plast vlekla smuči malo po svoje. Rodeo, itak. 

Spust z vrha

Peljala sva mimo koče in pod njo ujela najboljše zavoje na trdi podlagi. Tudi čez plaz je šlo dobro, pod kočo Vrtača pa sva se že ozirala proti prečki, po kateri sva prismučala do balvana. Ker sva imela avtomobil na parkirišču pod žičnico, naju je do piva čakalo še nekaj korakov. Prav lepo popoldne sva si naredila. Juhej.

Preko roba