Čevelj

Petki počasi postajajo že tradicija. Kar je dobro. Tudi ta petek je Borut prikimal. Da bo že našel čas za Jakoba. Za kaj drugega, več ali dlje, pa da ne bo zneslo. Ker mora skuhati marmelado. Njami. No, za kuho, tudi marmelade, potrebuješ to in ono. Poleg češpelj. Zaradi nakupovanja nujnega se je odhod nekoliko zamaknil. 

Čevelj

A nič zato. Jaz sem časa imel dovolj. Celo popoldne, še zvečer bi se ga kaj našlo. Kakorkoli. Sredi popoldneva sem pripeljal v te dni prav neprijetno prašni Breg, Borut je bil že pripravljen, šele med vožnjo sem se začel spraševati o izhodišču, poti. Pa nisva nič komplicirala. Sva šla kar do kamnoloma pri Turnu, pa potem mimo Podaka po Juhantovi. 

Juhantova

Ker je po svoje dobro, če se ni treba preveč odločati. A o tem, predvsem odločitvah, malo pozneje. Kajti dan je bil lep, vzpenjala sva se po znani poti, klepetala kot dve branjevki na ljubljanski tržnici v soboto dopoldan. Se smejala čevlju, ki ga je nekdo izgubil že davno. Ostanke je že dobro obrasel mah. Kdo bi vedel, čigav je bil, kje je zdaj, če sploh še živ. 

Jakob

In zakaj ga je kar pustil, kako odšel potem domov? Bos, v nogavicah? Saj je moral biti pohodnik, usnje se ne obdrži dolga stoletja, še iz časov, ko so tu okoli hodili vitezi s Pustega gradu. Ali pa? Zanimivo vprašanje. A končno, kot da bi bilo važno. Kajti vse kar je, danes, tukaj, jutri, pojutrišnjem, kakšen dan kasneje, ne bo več. 

Nekateri smo za rdeče

Vse je zapisano svojemu koncu. Včasih ga lahko odložimo za kakšen dan, to pa je tudi vse. In končno, zakaj bi se obremenjeval z gotovim? Popoldne je bilo vroče, pot je tekel po čelu, ko sva končno prišla do izbire. Na Jakobu jo je skorajda preveč. Tokrat je odločal Borut, klasika, spomin na Sonnblick, se je prismejal iz koče. Stiegl, seveda. Rdeči.

Sonce se je ujelo med veje

Prijetno je bilo posedeti, navzdol sva šla mimo cerkve, malo po cesti, znanih poteh. Se čudila znamenju, ki ga kdaj prej nisva videla, mogoče samo opazila. Malemu angelčku sredi štora. Le komu je namenjen, čigav zavetnik? Nisva se preveč spraševala, šla sva naprej, navzdol. Se je le mudilo, kuhati marmelado. Ja, še en lep petek je bil to …

Angelček