Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol

Večno vprašanje. Kam in kako. Najbolje bi bilo, da bi si kar naredil seznam, tako na letni osnovi, in se ga držal. Recimo dvajsetkrat Rožnik, prav tolikokrat Šmarna gora, mogoče še Rašica v tem rangu. Potem bi pa kljukal. Ravno pred časom sem bral o ženski, ki si je zadala, da bo v enem letu na Joštu tolikokrat, kolikor je dni. 

Preduh

In je potem po dva ali trikrat na dan tekla gor. Da se norma izpolni. Kaj pa vem, no. Sam sem malo razmišljal, gledal v nebo, potem pa skočil kar na dvokolesnega modrega dirkača in odpeljal proti Tacnu. V Vikrčah sem na robu novega parkirišča za leseni kol oglasne deske priklenil kolo, zašibal pod Turnc, zavil na Pogačnikovo pot. 

Pot čez steno

Skozi preduh, pa čez steno, nekaj telovadbe, nič posebnega. Že sem bil na vrhu, prestopil na Westrovo pot, sopihal mimo dveh gospodičen na vrh Grmade. Prvotno sem mislil tu obrniti, pa je bilo vreme še v redu, seveda me je vleklo naprej. Spustil sem se do poti na Šmarno goro, na sedlu mi je bilo že skoraj žal. 

Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol ...

Portoroška promenada na lepo sončno nedeljo ni tako polna, kot je bilo teh nekaj sto metrov makadama do vrha. Hrupna gneča, vsak je imel kaj povedati. Če mu je ostalo še kaj sape. Hitro sem odvil na stezo mimo svete Sobote, tu je bilo še zdržno. Obkrožil sem cerkev na vrhu, pogled proti Gorenjski, navzdol sem pohitel po makadamu. 

Pogled z Grmade

Moj cilj je bila Pot svobode, vedel sem, da bom tam znova sam. Saj vsi hitijo proti vrhu, le redkim je izziv, da markantna hriba na obrobju Ljubljane zgolj obkrožijo. Seveda je tako tudi bilo. Precej zaraščeno, bolj malo shojeno, a zato še bolj zanimivo in lepo. Priključil sem se Westrovi poti, spustil do odcepa Pogačnikove.

Šmarna gora

Razmislek ni bil dolg. No, po pravici povedano ga niti ni bilo. Sem se že med hojo odločil. Med tem, ko sem pri sebi popeval tisto znano ljudsko … pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. Najbolj siten in zdrsljiv je del do stene, čez njo je šlo hitro. Seveda po pameti, ne kar na glavo. Še nekaj korakov in že sem bil pri kolesu, le še odpeljati sem se moral domov.

Sonce gre počasi spat