Vrh Svetih Treh Kraljev

Obetalo se je lepo popoldne, brez kakšnih neviht s strelami, vetrom, bognedaj točo. Zato sem Bojanu predlagal eno turo, jaz z mopedom, on pa tudi. Dve 125ke, Aprilia z italijansko obliko in žaliboga tudi motorjem iz iste države, požrešna kot kamela na eni in Honda, japonski mlinček, grd kot smrt, je rekel sam lastnik, da se ne bo kdo jezil name in s porabo, ko verjetno v celotni življenjski dobi tankaš samo enkrat, na drugi. 

Horjul

Hja, nič ni popolno. No, razen naju, ki sva kot dva easy riderja odpeljala v sončni zahod. Točneje iz bencinske črpalke v Dobrovi, kjer sva se dobila, proti … kaj pa vem, Bojan je že vedel. Jaz sem mu prepustil vodstvo, kruzal za njim, nekaj počasneje, ker me je skoraj na vsakem ovinku povsem zaslepilo sonce in sem raje počasi tipal naprej, saj bi sicer kot en bikec še v kaj priletel. 

Vse je nekam belo

Po Horjulski cesti sva skozi Brezje in Zaklanec peljala do … seveda Horjula, kjer sva se ustavila le za hiter fotošuting, potem pa peljala naprej skozi vas s hecnim imenom Vrzdenec in nekoliko bolj normalnim Šentjošt. Kratek postanek, da sva oba s srcem na levi strani, malo vohunsko pogledala, kje so vsi tisti (ta)beli. Saj se ve, o čem govorim. 

Marijino vnebovzetje

Peljala sva naprej do Smrečja, se nekako v pričakovanju bližajočega se praznika ustavila pri cerkvi Marijinega vnebovzetja. Lepo se vidi, daleč in še dlje. Rekla sva to in ono, potem pa odpeljala naprej. Do Vrha Svetih Treh Kraljev je bilo še nekaj ovinkov, ki sva jih zvozila brez težav. Ustavila sva se na razglednem mestu, ob klopi, hitro ugotovila, kje bova šla navzdol. 

Vrh Svetih Treh Kraljev

Do Smrečja je bila pot znana, naprej proti Podlipi pa sva peljala po trasi prve motociklistične tekme v Sloveniji. Odvijala se je pred skoraj točno 104 leti. Kako drugačni časi. Skozi Podlipo sva peljala v smeri Vrhnike, pa potem po zavila proti Horjulu. Ker ni toliko semaforjev in bo šlo bolj gladko, je pošlogal Bojan. 

Dva mopeda, da o dedku mrazu ne govorimo

Že sva zašpilila klobaso, peljala naprej proti Dobrovi in Viču. Počasi je ugašala svetloba dneva, midva pa sva pripeljala do kafiča v neposredni bližini pokopališča, kjer počivajo tudi znani. Dobro izhodišče za klepet, o tem in onem, samih dobrih in življenjsko pomembnih temah. Poleg pa pivo. Lepo preživet večer.

Na zdravje!