Krog čez Katarino

Popoldne se je sukalo malo po svoje. Kar nekoliko prehitro sem se vrnil iz Rudnika, vreme je bilo v redu, Bojan se je odzval. Moped tura, kajpada. Predlagal sem eno, drugo in na koncu drugo je bilo. Za začetek. Potem se je pa vse odvijalo malo po svoje, tako, kot sva si sproti začrtala. Saj so takšne poti najboljše. 

Gramoznica

Kakorkoli. Odpeljal sem proti Sorškemu polju, sporočal, da se dobiva pri gramoznici, le streljaj od Jeprce. Tam sem moped porinil na rob ceste, v goščavi našel še neodkriti zaklad. Ravno sem naredil fotografijo, dve, ko se je po cesti že pripeljal … dedek mraz. Ups, ne, saj je vendarle Bojan. Kakšna podobnost! 

Glej, kdo prihaja ...

Hiter načrt, ki se je že pred Goričanami zapletel. Zaprta cesta. Sva obračala, ko je gospa v avtomobilu namignila, da se da. Pa sva šla še midva. In res je šlo, vse do mostu čez Soro in naprej. V Preski sva zavila navzgor, malo sem in malo tja, peljala skozi Studenčice, nekaj višje pod seboj zrla znane kraje Gorenjske, postala ob svetem Florijanu komaj kaj naprej. 

Florijan

V Topolu je bilo vse zaprto, zato sva se ustavila le za sliko, dve, peljala navzdol v Gabrje, zavila proti Ljubljani, se prav kmalu ustavila v Kramarjevem hramu. Kjer si je Bojan obetal hamburger, pico, sline so se mu cedile. Pa je hitro videl, da že dolgo ni bil tu, je drugo vodstvo. In kjer je druga metla, tudi miši drugače plešejo. 

Na Katarini

Zato sva najprej izvedela, da vseh naštetih vrst piva nimajo. Potem da je picopek že ugasnil peč, burgerjev pa sploh ne poznajo. Končno so ugotovili, da je v peči še nekaj iskric in spekli pico. Ja, verjamem, da je bilo včasih res drugače. No, pica je bila solidna, pivo sva tudi dobila, celo ledene kozarce. 

Zahod

Je še kaj manjkalo? Nič, jezik nama je že sam po sebi tekel kot navit. Pa saj je prav tako. Stanska cesta, prečkala sva glavno, do Stranske vasi peljala skupaj. Na križišču sva se pozdravila, potem pa odpeljala vsak na svojo stran. Jaz proti Podutiku, čez ceste, ki vodijo v daljave naprej do Šiške in še malo naprej Bežigrada.

Lačen si čist drugačen ...