Vmesna grapa

Najbolje bi bilo, da bi začel zapis z naslovom enega od prispevkov na Snežaku. Ena od grap v eni od Vrtač. Točno tako je bilo. S Tomažem sva že dopoldan ugotavljala poimenovanje posameznih grap in žlebov, ki presekajo desno pobočje Begunjske Vrtače. Kmalu nama je bilo jasno, da od Zahodne ali Sestopne grape vlada zmeda, še posebej upoštevajoč edini dosegljivi vodniček. 

Begunjska Vrtača

Levi izstop Šentanskega plazu je že jasno, kje je. Toda kaj je potem nekoliko krajša grapa tam nekje vmes? Najbolj zahodna? Vmesna? Neimenovana? Leva (leva) izstopna? Kot je potegnil Tomaž pod črto … bom kar sam določil. Jaz sem dodal, da končno poimenovanje niti ni pomembno. Bolj to, da je fajn. 

Šentanc

Z Urošem sva se ujela na Ljubelju, med pripravami navdušeno ugotavljala, da gre nekam v najino smer tudi Tomaž. Pa se je že kmalu nad pravimi pomladanskimi potočki prvega pobočja nad parkiriščem odcepil in zašibal po plazu navzgor. Razmišljal je o vzhodni grapi, pristal v Ostržkovi. Z Urošem sva nadaljevala po servisni poti. 

Zahodna ali sestopna, vmesna grapa ter levi izstop

Nad njo sva zavila v Šentanca, kmalu aktivirala srenače in se vzpenjala po eni izmed špur. Ob tem sva pogledovala v Sestopno grapo, ki se nama je zdela zelo v redu, opozarjal pa sem, da je zgornji del, ki ga od spodaj ne vidiš, strm. Nato v tisto, ki sva si jo izbrala za danes, pa naj bo … Vmesna. In na koncu seveda v levi izstop. 

Levi izstop

Po njem sva vztrajala na smučeh, dokler je bilo smiselno, potem pa zadnjih nekaj deset višinskih metrov premagala s smučmi v rokah po udobnih stopnicah. Bolj prijetno bi bilo zgolj, če bi bile tekoče. Tudi do vrha je bila sedaj široko zgažena špura, sneg pa odpuščen, južen, zdrsljiv. Malo pod vrhom sva pogledala v Sestopno grapo. 

Proti vrhu

Sam nisem brez očal videl prav veliko, Uroš pa je takoj opazil Tomaža, ki je smučal navzdol. Na klice se ni odzval, na telefon nekaj kasneje, ko sva bila midva na vrhu, pa že. Je za vzpon porabil kar precej časa, na koncu pa na vrhu mislil, da sva že odsmučala. Nič zato. Midva sva se v miru pripravila, naredila nekaj fotografij sončnega zahoda, nato pa odpeljala navzdol. 

Sončni zahod za Velikim vrhom

Nekaj zavojev v južnem snegu, danes se je še dalo peljati zvezno do vrha zamišljene (Vmesne) grape. Vrhnji del je bil kar strm, trd, vendar grifig. Kar sem ugotovil, ko sem se spustil za Urošem in so robniki čisto solidno prijeli. Nižje doli je bila grapa manj strma, nekaj napihanca pa je omogočalo lepo smučanje. 

Vstop v grapo

Nadaljevanje po Šentancu je bilo kot vedno iskanje najboljših linij, sam sem zavil v spodnji del Sestopne grape in se desno držal še naprej. Najbolje je bilo iskati trde dele, saj je bil napihanec že trd, pa vendarle se je znalo zgoditi, da si se na zavoju nepričakovano pogreznil. 

Pogled nazaj

Tudi po plazu sva z Urošem našla lepo linijo, nižje pa je bilo tako ali tako vse zvoženo, paziti je bilo treba zgolj na skalne mine in eno nekoliko večjo ter drugo krajšo kopnino. Da je sledila (tekoča) analiza vzpona z načrti za še kakšen spust preden toplota poliže sneg do konca, je bilo seveda jasno.

Spodnji del grape