Slow Motion

Ljubelj je očitno letos tudi moj drugi dom. Potem ko je na večini drugih izhodišč že bolj ali manj kopno, se tukaj da na smuči stopiti le nekaj metrov od parkirišča. Kjer je po ne pretirano strmem pobočju še včeraj tekel potoček. Danes je bil tam živi led. Že ob manjši nepazljivosti si se hitro odpeljal nekaj metrov nižje. 

V hribih se dela dan

Kakorkoli. Noč je bila kratka. Pozen odhod v posteljo in zbujanje vedno, ko so v sosednjem kombiju zaloputnili vrata. Potem pa ob šesti uri odhod. In Tomaž ni čisto nič zamujal. Je imel že čez dve uri sestanek. Torej se nisva smela obirati. Obljubil sem, da bom skušal držati tempo in sprva mi je to še nekako uspevalo. 

Tomaž uhaja naprej

Potem pa, ko sem ugotovil, da je hitri tempo zame pretiran, je bilo že prepozno. Nadaljevanje je bilo vsaj z moje strani namesto v SF v SM prestavi. Torej namesto hitrosti, ki je običajnim smrtnikom nepredstavljiva, sem hodil bolj kot … slow motion. Pa kaj. Kot je lepo povzel Tomaž, malo kasneje, na vrhu, včasih enostavno nisi čisto pravi. 

Sonce za Košuto

Med tem, ko sva se sprva še ustavila skupaj, pogledovala proti ostenju Begunjske Vrtače, sem višje gori ostajal vedno bolj zadaj. Nad Zelenico sem sopihal navzgor kot parna lokomotiva, razmišljal, če mi manjka regeneracije. Ali pa je razlog za zavoro nekje drugje. Med tem mi je v glavi prepeval Đole in njegov Slowmotion. 

Tomaž na vrhu

Saj kdo ga ne pozna? Možda i nisam neki biser ali sam barem svoj režiser, sam za sebe smišljam zaplete i kraj. Koristeči uglavnom laku tehniku slow motion. In prav zares sem v takšnem tempu prišel do pobočja pod vrhom, Tomažu zavpil, naj kar odsmuča, ker vem, da se mu mudi. Pa mi je le odgovoril, da ima še deset minut časa. 

Begunjščica in pod njo Zelenica

No, v teh minutah sem prišel do vrha, se pripravil za spust in po trdem vršnem pobočju spustil navzdol. Nad Zelenico je bil pravi rodeo, pomrznjeni sledovi prejšnjega popoldneva so te vsekakor pretresli. Nižje doli je bila smuka boljša, na plazu celo odlična. Kot vedno to zimo. Danes se je še dalo pripeljati nekako skorajda do roba parkirišča. Že čez dan ali dva bodo kopnine tako velike, da to ne bo šlo več.

Začetek smuke