Španov vrh ... zadnjič

Danes je prevladala moja ideja. Planina pod Golico, greva pogledati, če je še kaj snega na Španovem vrhu. Tomaž je bil skeptičen, slišal je, da je bolj za silo, prekinitve, komaj še kaj beline. Sam sem trdil drugače. Če bodo za vikend delali, že ne more biti tako slabo. A kaj, ko že začetek ni bil najboljši. Med vožnjo proti Jesenicam je vedno bolj deževalo. 

Kje pa je sneg?

Trmasto vztrajanje, da greva ne glede na vreme, se je obrestovalo. Na parkirišču skorajda ni več padalo. Je pa vse kazalo, da glede količine snega nisem imel prav. Stekel sem do mesta, kjer se vidi na travnato pobočje in bil ob vrnitvi do avtomobila precej pesimističen … »jedva«. Torej bo šlo, snega pa je res komaj še kaj. 

Komaj še kaj beline ...

Na smuči sva res stopila na izhodišču, tik ob nasedlem teptalnem stroju. In potem jih do vrha nisem več snel. Drugače pa prijatelj. Novih psov je bilo za prestop preko ene, dveh kopnin škoda. In telovadba je bila zagotovljena. Nad spodnjim delom je bil sneg zvezen, pa vendarle nisva vedela, kako mislijo obratovati. 

Pomlad prihaja

Ko so se sedeži začeli premikati, se mi je naenkrat posvetilo. Srednja postaja. Bila je le nekaj korakov pred nama in tam se je moj sum potrdil. Delal bo zgolj zgornji del. Že sva bila pred zadnjim pobočjem, seveda sva jo mahnila naravnost navzgor. Ko sva bila že visoko, so po položni progi pod naju prismučali domačini, razburjeni, ker greva kar po sredi. 

Srednja postaja

Najprej sem začudeno gledal, nato pa se ob glasnih vzklikih o njihovem abručanju zgolj nasmehnil. Saj se hecajo, kajneda? Pa sva do vrha, potem ko sva se umaknila povsem v levo, prišla do sklepa, da sploh ne. Celotno pobočje so za smuko naslednji dan ročno preteptali, podrsali in upali, da bo omehčan sneg kvalitetno pomrznil. Globoki zavoji bi njihov trud izničili. 

Tomaž na vrhu

Čeprav je bilo na Jesenicah še 14 stopinj, so tu naletavale posamezne snežinke. Smuči sva pustila pri zgornji postaji, stopila nekaj korakov po kopnem do najvišje točke. Kjer sem se čudil času, ki sva ga potrebovala za vzpon. Dobre pol ure. Uf, saj postajava še sama čisto … SF. Navzdol sva odsmučala skrajno levo, že izven proge. 

Slabo vreme je tu ...

Kar so domačini, ki sva jih srečala nižje, pohvalili. Zavoji so bili vseeno povsem v redu, južni sneg je bil kot pravi puter. Zgolj še dvoje prestopov in že sva bila na izhodišču. Dobro premigana, zadovoljna, jasno, da z zavestjo, da je bilo to v tej sezoni zadnjič. Pomlad je bolj ali manj tu. Med vožnjo proti domu je znova lilo.

Nekaj jasnine pa le še vztraja ...