Rekord

Res sem bil v časovni stiski. Dan je bil povsem zabasan z dogodki, obveznostmi. Vezal me je večerni odhod proti Notranjski in Ajdina napoved prihoda. Želela je, da bi skupaj pogledali film, med tem, ko bi čakala, da se Živi zaključi šola. Zatorej sem Tomažu povedal, da si več časa kot za Triangel ne morem vzeti. 

Zelenica

Klasika, turni smuk, ki se to zimo ponavlja in ponavlja. Pa nič zato. Saj je vedno nekaj posebnega in … končno, saj vendarle nikoli ne razočara. Dobil sem odgovor, da bo tudi to čisto v redu, važno, da se vstane s kavča, premiga, če je poleg še kakšen dober zavoj, pa toliko boljše. Pri pripravah sem že doma odstranil vso odvečno težo. 

Begunjska Vrtača in Begunjščica

Ni mi šlo iz glave, kako me je težak nahrbtnik v ponedeljek ob vzponu ustavil, napake danes nisem želel ponoviti Snega je bilo nekaj metrov manj kot na začetku tedna, pa nič zato. Še vedno se lahko začne in kar je še bolj važno, prismuča skoraj do vrat avtomobila. Začetek je bil hiter, vsaj zame. Nič se nisem pretirano ustavljal, držal sem svoj ritem do servisne poti in naprej, vse do Zelenice. 

Možje

Tam sem prvič naredil kratek predah za fotografijo. A skorajda v isti sapi nadaljeval do vršnega pobočja. Malo počasneje je šlo, spodbujal me je Tomažev podatek o prehojenem času. Presneto, bo rekord, se mi je na glas zareklo vprašanje. Pomilovalen pogled in seveda pričakovan odgovor. Moj že ne. Itak. 

Pogled k sosedom

No, vsaj oznake »smrkelj« mogoče danes ne bom deležen. Sem si mislil med bolj zložnim nadaljevanjem proti vršnemu pobočju. Pa vendarle mi je uspelo na vrh priti nekaj korakov za Tomažem, deset minut hitreje kot običajno. Ponosen, seveda. Sem se hitro pripravil za spust. Vršno pobočje in nadaljevanje do Zelenice trdo, kuclji, se je dalo peljati. Ni pa bil kakšen poseben presežek. 

Pogled proti vzhodu

Zato pa je bil plaz odličen. Zavoji v nekaj centimetrih napihančka, levi in desni so si sledili navzdol kot za stavo. Pa tudi nižje je šlo še odlično, minskega polja skorajda ni več, zadnji zavoj pa … ja, saj sem rekel. Nekaj metrov od avtomobila. Tam pa klic. Danes me ne bo. Kaj se more. Toda vseeno sem nekam z nostalgijo pogledal proti Begunjščici, plazovom. Pa saj ni panike. Bo pa kdaj drugič.

Na plazu