Napovedujejo, da se bo vreme poslabšalo. Obetajo padavine. Zato je bilo treba trenutno vremensko okno izkoristiti. Tomaž je bil seveda takoj pripravljen na nekaj gibanja. Na robu večera sva stopila na sneg, se čudila, kaj se je zgodilo s snegom. Da ga je odjuga preteklih dni polizala, bi še razumela. Toda kaj je bilo vozniku teptalnega stroja, da je visoko proti koči Vrtača ustvaril pravo njivo?
 |
| Njiva |
Dobro preorano. To nama res ni šlo v glavo. Ob rjavi lisi sva se vzpenjala, gledala posamezne kamne, manjše skale, ki so sem ter tja štrleli iz snega. Minsko polje, na katerem bova morala biti ob spustu še kako pazljiva. Na servisni poti je bila manjša plazovina. Hitro sva bila mimo. Začudena zgolj nekoliko višje.  |
| Tomaž |
Ker je megla ostala pod nama, na puhasto umazano belo morje je legala tema. Daleč nekje, tam kjer so najvišji očaki, je bilo nebo obarvano večerno. Nad kočo sva znova debelo pogledala. Teptalni stroj s svojim voznikom je preoral tudi pobočje nad kočo. Pomrznjena rebra so bila za vožnjo vse prej kot užitna. Kaj se mu je pletlo po glavi nama ni bilo jasno.  |
| Megleno morje |
Tomaž ni več zdržal mojega dokaj počasnejšega tempa. Kar odneslo ga je do vrha. Sam sem nekaj kasneje prisopihal za njim. Čudila sva se brezvetrju, gledala, kako ugaša še zadnja svetloba, pripravila sebe, opremo, lučke. Že po prvih zavojih sem ugotovil, da kitajska ne bo zadosti, dodal sem še drugo, še obe skupaj sta dajali precej uborno svečavo.  |
| Ko dan ugaša |
Previdno sem zavijal navzdol, nekoliko zaostal. Pa me je Tomaž čakal. Saj bi bilo res nerodno, da bi me hodil nazaj pobirati. Tem nižje sva bila, več je bilo kamnitih min. V temi jih je bilo težko opaziti. Vseeno sem dokaj dobro prišel čez vse ovire. Nekaj metrov pred parkiriščem raje snel smuči, saj je bilo snega zgolj za vzorec. Pa vendarle sva se predihala, naredila nekaj za sebe. In … saj dneva vendarle še ni bilo konec ;-)
 |
| Na vrhu ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar