sreda, 16. december 2020

Struška

Vlada prijazno skrbi za moj spanec. Tako odhodi ob za večino smrtnikov nenormalno zgodnjih urah v teh časih odpadejo. Kazalci so prilezli malo čez šesto, ko sem pobral Tomaža. Načrt sva izdelala dan poprej, treba ga je bilo le še izpeljati. Vožnja do izhodišča je bila hitra, priprave tudi. Le malo je bilo treba popaziti, da na ledu ni bilo nepredvidenih akrobacij. 
Križevec
Cesta proti Križevcu je sankališče, zato je bila hoja prijetna. Ta prijetnost naju je zvabila do telovadca, kjer sva zavila proti Pustemu rovtu. Tomaž je zmajeval z glavo, razmere pred nekaj dnevi so bile povsem drugačne. Počasi nama je postajalo jasno, da bo vožnja navzdol nenavadna mešanica južnega in pomrznjenega snega. 
Pusti rovt
Belska planina je samevala, sledi prejšnjih dni so šle v vse smeri. Vreme je bilo nekoliko bolj kislo, občasno je padla celo drobna kaplja dežja. Nad dolino je visel teman oblak, ki ni obetal nič dobrega. Naslednjič bova tu gor prišla zgolj, če bo nad vrhom modro nebo, sva se nasmihala ob spominu na megleni vrh pred skoraj tremi leti. 
Belska planina
Sled predhodnikov, špura po domače, je bila odlična, razlika v višinskih metrih med najino trenutno lokacijo in vrhom je kopnela. Trije, ki so mimo prismučali navzdol, so bili pravo presenečenje. Ja, kdaj so pa štartali? Zadnji klanec, že se je videla skala na vrhu, vpisna skrinjica je pritrjena na njo. Preveč do roba ne bi bilo dobro iti, previdno sva ostala na trdnih tleh, ujela nekaj razgledov naokoli. 
Svetloba
Tam nekje proti jugu se je sonce uspelo prebiti skozi oblake. Pretirano mraz ni bilo, že sva bila pripravljena za spust. Sprva je šlo previdno, nato pa vedno bolj odločno. Vse do mesta, kjer ob nenavadni svetlobi nisem videl useka pred menoj. Smuči so se zapičile, ostale na mestu, sam pa sem poletel z glavo v sneg. Brrrr. 
Pogled proti zahodu
Previdno sem nadaljeval čez planino, pomrznjeno cesto sva zapustila na najboljšem možnem mestu, zavijala kot prvaka slalomskih prvin navzdol, preskočila preko Pustega rovta in po hipni odločitvi peljala navzdol po cesti, mimo telovadca, studenca, do izhodišča. Luštna tura je bila, sva si kimala, še dovolj zgodaj za službene obveznosti.
Tomaž na vrhu

Ni komentarjev:

Objavite komentar