petek, 18. december 2020

Triangel drugič

Spet so se pletle misli, neodločno sem preverjal možnosti, pisali so se različni scenariji. Kar v teh časih, ko komaj še veš kaj smeš in kaj ne, niti ni tako čudno. Na koncu sem odločitev prepustil času, poklical Boruta in navdušen ugotovil, da ima čas. Triangel je bila hitra odločitev. V urah, ko se dan poslavlja, o čem drugem ne bi imelo smisla razmišljati. 
Ljubelj od blizu ...
Na Ljubelju je bilo kar nekaj ljudi, vendarle večinoma s sankami, na robu snega. Stopila sva mimo, se vzpenjala navzgor, vesela, da se bo dan tako lepo zaključil. Zavila sva na servisno pot, nadaljevala proti koči na Zelenici. Prazniki so blizu, sta kazali okrašeni smrekici pred njo. Nisva se ustavljala, preko strmega dela sva se vzpenjala sledeč »špuri« predhodnikov, malo pa tudi po svoje. 
... in nekoliko dlje
Še zadnji, kot vedno nekoliko sitni, vzpon na vršni greben. Borut je ugotavljal, da sledi izginejo tudi k sosedom. Kam in kako bo treba ugotavljati kdaj drugič, ko bo dan. Okoli naju je bila namreč že trdna tema. Še zadnji zavoj, zadnji korak, na vrhu sva bila. Kmalu se nama je pridružil še en smučar, spregovorili smo nekaj besed. Potem sva mu zaželela srečno. 
Koča na Zelenici
Pripravljena na spust nisva več čakala, prvi zavoji, lučka mi je svetila včasih previsoko, drugič prenizko. Nekaj bo treba narediti z mojim improviziranim nosilcev, to sem vedel že prej. Smuka je bila v delu do koče bolj ali manj rodeo. Sledi predhodnikov so pomrznile, najine smuči so se ujele v skrito past in glavna naloga je bila … da si se z nekaj spretnosti obdržal na nogah. 
Na vrhu
Kratek vzpon v bližini koče, nato pa spust proti izhodišču. Zaradi razbrazdanih »prog« sva se odločila, da smučava navzdol kar po cesti. In tako sva tudi naredila. Hitri zavoji, lučka na moji glavi je plesala v ritmu. Vse je bilo v redu do ozkega in sitnega prehoda pred zadnjo strmino. Prehod sem že ujel, spregledal pa ob slabi svečavi kopni del na drugi strani. 
Borut
Smuči so ostale na mestu, sam pa sem telebnil na nos. Prav mi je, kaj pa si luči ne uredim tako, kot je treba. Hitro sem se pobral, še nekaj zavojev in že sva bila znova na parkirišču. Fajn je bilo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar