Sonce je še spalo tam nekje na zahodu, ko sva jo z Borutom okoli šeste ure zjutraj mahnila s parkirišča do roba snega, nadela smuči in se začela vzpenjati nad Ljubeljem. Meni je bilo vseeno kam, tako ali tako sem noč po večerni smuki preživel na parkirišču. Borut je presodil, da bo Triangel za prvo smuko te sezone ravno pravšnji. Vse v redu. Saj končno, če je dobra družba, je vse v redu.
 |
| Lučka |
Med klepetom sva se vzpenjala proti servisni poti, skozi noč nadaljevala do Zelenice. Ko sem že začel nekoliko debelo gledati, če bo sonce sploh vzšlo, se je ob vzponu proti sedlu pod vrhom končno začelo daniti. Svetloba se je kot zavesa potegnila z vzhoda, obrisi so postali jasni, naredil se je dan. A bilo je tako kot včeraj megleno.  |
| Megleno sedlo |
Če bi bila bolj pevsko razpoložena bi seveda lahko pela z Josipo Lisac tisto … magla svuda, magla oko nas. Ker mi je Lars javljal kar zapovrstjo, da danes pride, ne pride, pride, sem malo zaostal. Borut je že stal na vrhu, naredil sem še fotografijo, dve, se mu pridružil. Hitro sva se pripravila na spust, ni bilo toplo, videlo se pa tudi ni prav nikamor.  |
| Vrh |
Zato tudi ni bilo posebne škode, ker sem šele ob smuki na pobočju nad Zelenico ugotovil, da na vrhu nisem naredil prav nobene fotografije. Sem se pa ustavil in naredil nekaj fotografij Boruta, ki je vijugal navzdol, smrek, tistega, kar se je pač videlo. Zapeljala sva nad kočo, se spustila na plaz, lovila zavoje navzdol proti koči Vrtača in pod njo, precej previdno, proti parkirišču.  |
| Smuka |
Sam sem se danes odločil za stare smuči. Pa sem se ob zadnjem zavoju spet jezil. Če bi bil z novimi smučmi bi zanesljivo nesrečno gledal novo prasko ali dve. Z makadamkami nisem povozil niti enega kamna. Sreča? Karma? Kdo bi vedel? Pa saj niti ni važno. Z Borutom sva spila še pivo, rekla to in ono, potem se je odpeljal v dolino, sam pa sem pogledoval, kdaj pride Lars. Za popoldan sem imel še načrte.
 |
| Na vrhu plazu |
Ni komentarjev:
Objavite komentar