Vrh Staneta Kosca

V tisto močo na Krvavcu se mi enostavno ni dalo. Malo sem ponovno vodno doživetje prelagal na četrtek, kjer pa se je potem vse zasukalo povsem drugače. Kaj naj torej sedaj, se je postavljalo vprašanje? Ven sem si želel, imel sem nekaj časa, na Šmarni sem ravnokar bil. Jah, Rašica, točneje vrh Staneta Kosca. 

Ozelenelo

Najmanj vožnje in torej v času rush hour najboljša izbira. Pa je bilo že do parkirišča ob robu gozda na cesti proti Gameljnam kar nekaj gneče, zastojev, čakanja. Končno sem se le izstrelil iz avtomobila, hitro zakorakal proti grebenu, nadaljeval v smeri vasi Rašica. Kjer so bili odseki poti bolj ravni ali celo malo navzdol, sem tekel, drugje hitro hodil. 

Grmada in Šmarna gora

Pomlad je tu, listavci so ozeleneli, še malo in začeli se bodo šopiriti s svojim zelenim ogrinjalom. Ograda na poseki, pod daljnovodom, je bila videti prazna, Šmarna gora v daljavi pod temnimi, grozečimi oblaki. Nad Rašico je bila še krpa jasnine, dežja torej verjetno ne bo. Zavil sem na makadamsko cesto, odvil naravnost navzgor po kolesarskem trailu. 

Rašica

Pa saj nikogar ni bilo, ki bi drvel navzdol. Pod skalo sem po mestoma razmočeni poti nadaljeval v smeri vrha, šel po robu, v dobre tri četrt ure sem bil na vrhu, stal na razglednem stolpu. Nekaj hitrih pogledov, potem pa sem se že spustil nazaj na trdna tla, šibal mimo koče, nazaj navzdol. Nisem kaj preveč eksperimentiral, ubiral sem znano pot. 

Skala

Na makadamski cesti pred vasjo sem srečal prijatelja s psom. Malo smo poklepetali, potem pa sem že tekel naprej. Sledil sem daljnovodu in se tako izognil prvemu vzponu, nadaljeval nato po grebenu, malo gor in malo dol. Jelen v ogradi me je debelo gledal. Sledili so si odseki, malo mešano na žaru, bi lahko rekel. 

Pogled z vrha razglednega stolpa

Malo hitre hoje, nekaj teka, pa spet hoja. Je kar šlo, valoval sem nazaj proti izhodišču, srečal nisem skoraj nikogar, kar me ni čisto nič motilo. Brez težav sem po slabi uri in pol stal pri avtomobilu. Dobro za kondicijo, slabše za kaj drugega. Kar se je potem dogajalo naslednji dan. Toda to je že druga zgodba …

Oblaki se gostijo