Na Orle

Že pred časom sem hodil od Urha proti Orlam. Pa do slednjih nikoli nisem prišel. Namerno. Tokrat sem hotel prav tja in prve zamisli, da bi se do gostišča na robu vasi kar zapeljal, sem odrinil na stran, za izhodišče znova določil cerkev na Urhu. Od tam je vedno dobro začeti, pa čeprav ima kraj seveda prav slab prizvok. 

Cerkev na Urhu

Med drugo svetovno morijo je bila tu domobranska postojanka, ki je služila tudi kot zapor in mučilnica za številne domačine. Ob tem je posebej sporna vloga predrage nam cerkve v tem, kar se je dogajalo, njenih duhovnikov, kuratov. Kakorkoli, verjetno se marsikdo med njimi danes cvre v peklu. Kajti kaj je hujšega kot izživljati se nad sočlovekom. 

Temni oblaki

Mimo zimsko zaščitenega spominskega obeležja, temnih deževnih oblakov nad njim, sem jo mahal proti današnjemu cilju, iz široke ceste prišel na gozdno stezo. K nebu so svoje veje stegovale še gole bukve. Kakšen teden in vse bo veliko bolj zeleno. Kar je tudi prav, pomlad je vendarle tukaj. Med koreninami drevesa se je skrival prestrašeni močerad. 

Kje je pomlad?

Nič mu nisem hotel, zgolj pozdravil sem ga, odšel naprej, da se bo vsaj malo pomiril. Pred gostiščem sem skozi ogrado stopil v počiščen gozd, gojišče za jelenjad. Pod menoj sta se v listju stiskala rogati predstavnik te vrste in njegova košuta. Kar malo sta se mi zasmilila. Zanesljivo ju čaka kaj bridka usoda. Na krožniku ali v kakšni salami. Jojmene. 

Prestrašeni močerad

Iz ograde sem prišel na cesto, zavil malo naokoli skozi vas, usmeril korak nad cvetočimi češnjami znova nazaj. Šel sem mimo popotnega znamenja, kdo ve kdo in zakaj ga je postavil prav tam. V spomin, opomin? Na robu gozda sem med vejami smreke ujel še nenavadni češarek, vpisni list, potem pa po poti, po kateri sem prišel, stopal nazaj. 

Par v ogradi

Vreme je držalo, iz oblakov ni nič porosilo. Prav razgledna pot sicer ni, včasih pa se je le med drevjem pokazala ravnina nekje spodaj. Hrupna avtocesta, vasi na obrobju. Hodil sem malo gor in malo dol, takšna je ta pot. Kot bi mignil sem bil spet na Urhu, pri cerkvi, parkirišču. Prav lep sprehod je bil, ga bo treba še kdaj ponoviti.

Orle