sreda, 5. april 2023

Pot svobode

Pot svobode je bila že dolgo moja želja. Pot, ki krožno obide Grmado in Šmarno goro in se ne vzpne na vrh, mora že biti nekaj posebnega. Sem si mislil. In sedaj, ko sem jo prehodil, lahko rečem, da vsekakor je. In da se bom nanjo prav rad vračal, sam ali v družbi. Saj je ni prav veliko, dobre tri četrt ure in si naokoli. 
Moj začetek poti nad Tacnom
Njen potek si je zamislil Vilko Mazi, legenda Šmarne gore. Že pred vojno je pretaknil vsako skalo, da bi našel primerno povezavo med grebenom Grmade, kjer je že takrat potekala Westrova pot, in Zatrepom, do koder je pripeljal kolovoz iz Vikrč. Maja 1945, v dneh, ko so se po cesti proti Medvodam umikali nemški vojaki, je dokončno določil traso. 
Strmi prehod
V spomin na tiste trenutke je nastajajočo pot poimenoval Pot svobode. V naslednjih 12 mesecih je s pomočjo somišljenikov iz okoliških vasi opravil veliko zahtevnega dala in leto kasneje, 9. maja 1946 je bila nova pot uradno odprta. Ker teče krožno okoli gore, lahko do nje stopiš kjerkoli ti najbolj ustreza. 
Tacen in okolica
Sam sem se danes vzpel iz Tacna, po poti čez Spodnjo Kuhno. Odcepa ni težko najti, le odločiti se moraš ali zaviješ levo ali desno. Sam sem se odločil za smer urinega kazalca, sledil markacijam z oznako S. Dan je bil lep, sončen, žarki so presevali skozi drevesa, na golih vejah so listi ravno začeli poganjati. 
Turkovo znamenje
Od odcepa z Mazijeve steze do priklopa na Westrovo pot, je Pot svobode vsekakor najlepša. Ozka teče nad strmimi, prepadnimi pobočji, mimo kamnitih stražarjev, na dveh mestih ti prehod olajša celo veriga. Sledi nekaj vzpona, prečenje pobočij proti vozni poti na Šmarno goro in nato prečenje njenih severnih pobočij. Velika prednost poti je njena samota, le redko se s kom srečaš. 
Steza nad Skaručno
Stopal sem mimo Turkovega znamenja, nadaljeval proti pobočjem nad Šmartnim. Prečkal sem Partizanko, se malo spustil, potem pa znova nadaljeval prečenje, vse do stika s potjo čez Spodnjo Kuhno. Čakal me je še spust po poti čez korenine do Tacna, preskok preko Save, le nekaj dodatnih korakov me je ločilo od parkirišča.
Klobasa je zašpiljena

Ni komentarjev:

Objavite komentar