Zbudil sem se zgodaj

Zbudil sem se zgodaj. Ne vem, zakaj nisem mogel spati. Mogoče je bilo krivih nekaj avtomobilov, ki so okoli pete ure zjutraj pripeljali na parkirišče. Pomrznjene kolesnice prejšnjega dne so ob vožnji prav pošteno ropotale. Ali pa sem si zgolj želel znova na sneg. Kdo bi vedel. Kakorkoli. Bila je še tema, ko sem stopil po nekdanjem smučišču navzgor. 

Megle

Nisem videl, kakšno je vreme, zgolj hodil sem. Šele na vrhu plazu se je toliko zdanilo, da sem zagledal meglice pod seboj. Nad mano pa je bila jasnina. Na Šentancu ni bilo videti sledi, iz Zahodne grape se je potegnil manjši plaz. Nov sneg torej vseeno ni tako nenevaren, sem se začudil. Na sedelcu pod kočo sem skozi drevje prvič ugledal veliko luno, ki je odhajala spat. 

Luna odhaja spat

Malo višje sem jo videl še bolje, tam nekje desno od Stola je počasi zahajala. Utrujenost prejšnjega dne se mi je poznala, nič posebej hiter nisem bil. Toda, saj se mi res ni prav nikamor mudilo. Skupina pešcev mi je sledila, upal sem, da ne bodo v maniri pravih luknjačev uničili špure. Na začetku strmine sem potegnil, sledeč pristopni smučini, krepko levo, zato sem prišel visoko. Kar je bilo povsem v redu. 

Vzhod

Do grebena sem šel po svojih sledeh prejšnjega večera. Ko sem se vzpenjal do najvišje točke, je sonce ravno dobro vzšlo. Na vrhu sem se odločil, da bom danes odsmučal po levi strani navzdol, zato sem odšel do konca grebena in se na uravnavi pripravil za spust. Pešcev za menoj ni bilo, danes zjutraj nenavadno samotni vrh sem tako imel zgolj za sebe. 

Triangel in Možje

Odsmučal sem navzdol, našel pod Spodnjim plotom še nekaj nedotaknjenih delov, zarisal v njih svoj podpis. Držal sem se blizu gozda, zavil vanj, zadnjih nekaj zavojev pred obvoznico naredil v grabnu. Pogled na levo je razkril, da bi šel naslednjič lahko tudi tja, smuka bi bila še boljša. Švignil sem navzdol, nad plaz.

Megle se prelivajo

Tam sem presenečeno sem videl, da se je megla dvignila. Zato se ni videlo nič. Peljal sem počasi, da ne bi podrl železnega stebra pod Šentancem ali kakšnega od vzpenjajočih. Tudi po plazu je šlo v enakem ritmu naprej, pod kočo Vrtača pa se je megla nekoliko zredčila in zavoji do parkirišča so bili vsekakor boljši.

Nad meglenim morjem