sobota, 5. februar 2022

Čisto sam

Bila je kar lepa sobota, vendar sem se komaj toliko spravil na sveži zrak, da sem iz trgovine prinesel zajtrk. Če v Ljubljani o svežem zraku sploh lahko govoriš. Ker sem popoldan moral na Gorenjsko, me je začelo vleči na sneg. Da se malo prediham, naredim kakšen korak za zdravje, zavoj za dušo. Ura se je približevala večernemu mraku, bil sem sam, zato je bila smer hitro jasna. 
Ljubelj
Na Ljubelju ni bilo pretirane gneče, nekaj sankačev, sem in tja je kdo prismučal mimo, še več se jih je proti parkirišču spuščalo peš. Naredil sem nekaj fotografij, vedno bolj je bilo temno. Pristopna smučina ali špura po domače je bila do servisne poti zgledna, po njej pa razrita. Nekaj zaradi teptalca, nekaj zaradi pešcev, ki se tukaj tako vzpenjajo, kot vračajo. 
Vremena Kranjcem se jasnijo
Zadnje pobočje pod kočo je bilo že v temi, zapeljal sem mimo in na desni presenečeno opazoval skupinico, očitno tečajnikov, iz ene od bolj južnih, nekdanjih, republik. Potem ko so od koče naredili, glede na sledi, pravi stampedo, so sedaj rili po snegu. Zakaj točno nisem mogel videti, ko sem nekaj kasneje smučal navzdol, jih ni bilo več. 
Rebra
Vzpenjal sem se zložno, brez zaganjanja ali pretiranega hitenja. Saj se mi končno res nikamor ni mudilo. Podlaga je bila trda, toda novi psi so grabili zadosti dobro, da potrebe po srenačih ni bilo. Smuči sem snel nekaj metrov pred vrhom, saj je bila za zadnjim ovinkom kopnina. Hitra fotografija, dve, previden spust na prvo smučljivo uravnavo nekaj metrov nižje. 
Mrak
Gledal sem v temno strmo pobočje proti sosedom. Kar nisem si mogel predstavljati Tomaža, ki je pred dnevi tam doli iskal pobeglo smučo. Prvih nekaj zavojev je bilo solidnih, strmo pobočje nad Zelenico pa trdo in kucljasto. Torej komajda užitno. Povsem druga pesem je bila na plazovih, trd, toda grifig sneg. 
Ko zmanjka snega ...
Kot za dobrim konjem se je za menoj konkretno prašilo, ko sem v soju lučke hitro zavijal proti koči Vrtača. Nič se nisem ustavljal, nadaljeval sem z vijuganjem, zadnjo strmino obšel po plazu. Še zadnji zavoji, povsem solidni seveda, vse do parkirišča. Posebej me veseli, da sva si s smučmi vedno bolj na … ti.
Vrh by Night

Ni komentarjev:

Objavite komentar