petek, 28. maj 2021

Še se smuča ...

Boruta še ni minila volja do smuke. Ko sva med vožnjo proti Vršiču razmišljala, koliko snega je ostalo, sva za cilj današnjega popoldneva izbrala Nad Šitom glavo. Temu vršičku so dnevi možnega smučanja zaradi najbolj skromne nadmorske višine tu okoli vsekakor najprej šteti. To pa je že pravi razlog za obisk. 
Bo, ne bo, bo ...
Na parkirišču je bila na najino presenečenje večja gneča kot ob zadnjih obiskih. Očitno so se prebudili vsi ljubitelji spomladanske smuke. Hitro sva bila pripravljena, nekoliko sumničavo gledala v skorajda gola pobočja in grabne, po katerih se običajno smuča. Pa si rekla, da bova višje morebiti bolje videla, ter zašibala po plazu. 
Nad Šitom glava
Tako hitro, da sva predhodnika, ki sta bila ob začetku najine hoje na polovici, ujela na treh četrtinah vzpona. In se takoj tudi poslovila. Onadva sta nadaljevala proti Vratcem, midva pa sva začela dolgo prečenje proti konti pod najinim ciljem. Opazila sva, da so snežni jeziki skorajda zvezni, obetala sva si krajše pešačenje, vse skupaj nič, nekaj korakov. 
Pogled proti Trenti
Prečka je bila sitna, špure tu ni bilo, sneg pa je prav nesramno zdrsaval. Še več. Včasih te je enostavno odneslo navzdol, Borut se je kmalu ujel, sam sem končal nekaj korakov nižje v ruševju. Jezno sem snel smuči, preko krajšega ozkega melišča in naprej do krnice šel raje kar peš. Udiralo se ni, korak je bil bolj zanesljiv. 
Spust z vrha
Po vršnem pobočju sva se vzpela do kopnega roba, po nekaj korakih pa seveda peš nadaljevala do vrha. Hitro sva se pripravila, nekaj fotografij in že sva naredila tiste dva, tri zavoje do kopnega roba. Po nekaj korakih sva s smuko nadaljevala, uživaški zavoji so si sledili navzdol, našla sva prave prehode, dvakrat kar na smučeh premagala meter kopnine. 
Vršna pobočja
Potem pa res snela smuči za nekaj korakov, da sva prišla pod manjši slapič. Pred nama je bila sedaj do roba parkirišča zgolj še belina. Juhej. Pa vendarle sva ob pogledu na prehojeni in presmučani del videla, da prav dolgo ne bo več tako. Pa saj je konec koncev čisto prav tako. Pomlad se počasi poslavlja, še  malo in bo tukaj poletje ...
Ožji prehod

Ni komentarjev:

Objavite komentar