Ob Ljubljanici

Kratek razmislek, potem pa smiselna odločitev. Moral sem po kolo na servis in kje je bolje do BTC, če ne okoli riti v žep. Varžet smo včasih rekli. Zakaj bi, prav res, šel naravnost, ko grem lahko precej okoli in se ob tem še malo pretegnem. Itak. Zatorej sem korak zastavil skorajda čisto v drugo smer, hodil proti centru Ljubljane, pristal na Tromostovju in tam pozdravil Ljubljanico. 

Tromostovje

Šel sem čez tržnico mimo Zmajskega mostu ob nabrežju proti Cukrarni. Malo za njo sem ravno ugotavljal, da kar dobro hodim in imam časa še na pretek, ko je pogled na telefon pokazal, da je bil objavljen nov zaklad. Le streljaj proč, ravno tako ob Ljubljanici, kjer stoji nekaj korakov od Šuštarskega mostu spomenik predvojnemu županu Ivanu Hribarju. 

Simbol Ljubljane

Tistemu, ki je zavrnil sodelovanje z okupatorjem tako, da je ob zrelih letih, štel jih je namreč 90, zavit v Jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico. Ni treba posebej razlagati, da se zanj plavanje ni končalo najboljše, Ljubljana je ostala brez župana. Razmislek ni bil dolg, že sem jo mahal nazaj, mimo stolnice in skozi staro Ljubljano do končne točke. 

Ljubljanica

Ponosno sem tam kot prvi naredil fotko, sebek ali selfie mene in župana, ki je v bronu vstal iz mrzle reke. Potem pa po principu … ponovi vajo … znova skozi mesto korakal proti Cukrarni. Od nje sem šel po Poljanskem nasipu naprej ob desnem bregu Ljubljanice, prečkal Gruberjev prekop, nadaljeval po poti za pešce. Pravi mir je bil v primerjavi s hrupnim centrom, ki sem ga ravno zapustil. 

Fužinski grad

Preskočil sem Ljubljanico čez Brv pri Brodarjevem trgu, stopal mimo Fužinskega gradu, pri psihiatrični kliniki stopil na Pot in ji sledil skozi Polje v smeri BTC. Zadnji del sem prehodil že v temi, sam, če odmislim hrup obvoznice, v miru. Kolo me je že čakalo, videti je bilo, da so ga serviserji dobro pregledali. Po kratkem postanku v trgovini sem se odpeljal proti domu.

Proti BTC