Zvoh in Krvavec

Če ne bo zima res konkretno zamahnila s svojim repom, sem se danes zadnjič zapeljal proti Krvavcu. Upoštevajoč izkušnje dneva prej sem z vožnjo brez kančka dvoma nadaljeval do Tihe doline. Pa saj tudi ni bilo kaj razmišljati. Toplota, dan kasneje, z ovinkov ceste je pogled uhajal na kopna pobočja tako imenovanega Rora. 

Snega je vedno manj

Parkiral sem ob snegu, stopil na smuči, začudeno gledal, koliko snega je pobralo v enem dnevu. Da sem prišel do zveznega snega na prvi strmini, sem moral prestopiti dva kopna dela, eden je bil občutno širši kot včeraj. Lepo sem hodil navzgor, nihče me ni priganjal, nikogar ni bilo naokoli. Vse do strmega pobočja pod Zvohom, ko je nekje od Krvavca kratkohlačnik prisopihal navzgor. 

Kalški greben in Kamniške Alpe

Z njim je bil mali kuža, ki me je hitro prišel pogledat, potem pa malo skakljal okoli. Na vrhu je možakar spraševal, ali je pes moj. Seveda ne, sem začudeno odkimal. Njemu se je pridružil nekje nad Kriško planino, mu sledil in se ni pustil odgnati. Vdano v usodo je obrnil, zavzdihnil, da upa, da ga nazaj grede odda pravemu lastniku. 

Na Zvohu

Pes mu je sledil, sam pa sem švignil mimo, zavijal, se izogibal ledenim delom. Skupinici, ki je na prvi uravnavi stopala navzgor, sem le pomahal, razmišljal, kje bi obrnil. Želel sem namreč še na Krvavec. Smuka končno ni bila slaba, zato sem peljal vse do mesta, kjer se začne ravnina pod Podgradiščem. Tam se je tako ali tako zaključila strnjena belina. 

Pogled na Zvoh med vzponom proti Njivicam

Spet sem nataknil pse in prav vesel ugotovil, da nekako še držijo. Spet sem zašibal navzgor, skoraj ujel možakarja, ki sem ga srečal malo pred mojim obratom, odvil v smeri Krvavca. Nekje pod sedežnico Njivice se mi je levi pes spuntal, po koraku ali dveh dokončno odpovedal pokorščino. Sem ga kar obesil nase, hodil po ravnini naprej, do vrha Krvavca. 

Sonce za meglo

Tam sem pospravil opremo, se ozrl naokoli, na vedno manjše flike snega, zapeljal na pobočje pod vrhom, vijugal proti Tihi dolini. Enkrat je pod smučmi zaškrtalo, drugič sem konkreten kamen uspel obvoziti. Ena proti ena bi bil športni rezultat. No, pa saj je bila tudi tukaj smuka v redu, ni mi bilo žal, da sem odsmučal še tu. 

Na Krvavcu

Prismučal sem do avtomobila, v zadnjem delu čez mešanico ledu in vode, podobno kot ponosni udeleženci tekmovanja Plaža Splash Challenge. Ki je letos iz meni neznanega razloga odpadlo, razmere so bile danes za čofotanje po razmočenem snegu in lužah vsekakor idealne. Pospravil sem opremo in z avtom odpeljal navzdol. V mislih je bilo le še … finito.

Finito