Feštival

Je že tako prišlo. Načrti so se spreminjali, malo obračali, zvijali in prilagajali. Najbolj jih je oblikovala bolezen, zato je odpadel obisk v Celju. Sam sem vseeno hotel malo ven, nemirni duh enostavno ne zdrži prav dolgo na enem mestu. Komu gre to na živce, a kaj morem, takšen sem. Razmišljal sem o kolesu, potem pa se odločil za klasiko, ki jo lahko uberem od domačega praga. 

Modro nebo

In prav danes združim z obiskom taborniškega festivala, ki tradicionalno poteka v Tivoliju. Feštival, kot se mu menda tudi reče, med drugimi stojnicami gosti tudi geolovsko. Torej bodo prijatelji tam, priložnost za klepet, kakšno idejo. Če ob tem pripomorem k boljšemu poznavanju igre, pri mladih tabornikih seveda, še toliko boljše. 

Pogled proti Grintovcem

Nebo je bilo modro, sem in tja kakšen oblaček, prav pomladno. In toplo za ta letni čas, čeprav vremenoslovci že za prihodnji teden obetajo velik temperaturni obrat, nekje celo sneg do nižin. Živi bili pa videli, kot se običajno reče. Šel sem proti Celovški cesti, mimo Stare cerkve navzgor, z obveznim postankom na robu. 

Šmarnica

Od koder se čez zvonik Plečnikove cerkve v Šiški in mimo velikega dimnika Energetike vidi proti Grintovcem. Sopihal sem naprej, stopal v strmino, presenečeno opazil cvetočo šmarnico sredi poti. Na Šišenskem hribu se nisem prav dolgo ustavljal, šel sem naprej do Rožnika in tam navzdol po poti z veliko stopnicami. Prišel sem do Rožne doline, obrnil in se mimo Čada odpravil v Tivoli. 

Rožnik

Tam je bilo dogajanje seveda v polnem teku. Tudi pri stojnici geolovcev, ki sem jo našel brez težav, se je veliko dogajalo. Nekateri prijatelji so že odšli, drugi šele prihajali, nekaj jih je bilo tam. Kranjski Janezek, Kremenček, Lars. Poklepetali smo, čas je tekel kar prehitro. Počasi sem se poslovil, odšel skozi Tivoli, mimo fontan, pomladnega zelenja proti Celovški cesti, domu.

Feštival