BTC se počasi odpira

Očitno je naneslo nekaj snega. Tako so posamezni dokaj pozitivni zapisi končno prepričali tudi naju s Tomažem, da greva stanje na Ljubelj preverit. Gneče na parkirišču ni bilo, čeprav sicer oblačen dan niti ni bil pretirano slab. Naju je pa presenetila snežna odeja. Videlo se je, da snega ni prav veliko, vendar z izjemo kakšne skalne mine, ki je komaj vidno štrlela iz podlage, ni bilo slabo. 

Pogled v smeri Ljubelja

Navdušenje je z vsakim pridobljenim metrom zgolj raslo, prehajala sva v pravo zimsko pravljico. In če Tomaž nima večjih pripomb, potem je to najboljši dokaz, da je čisto solidno. Borut bi rekel … povsem užitno. Je bil pa toliko bolj žalosten pogled na skoraj gola pobočja plazov, sneg je višje zgoraj bodisi odpihnilo ali pa stopilo. Vsekakor ga praktično … ni. 

Tomaž in demonstracija pluga

A kaj bi se obremenjeval s tem. Če hojo začneš po službi in res pohitiš, komaj še ujameš svetlobo za smuko s Triangla. Kamorkoli višje bi v začetku januarja zavil, bi bil obsojen na čelko. Ni druge. Seveda sva zavila na servisno pot, hitela kot le kaj. Na ovinku nad vrhom plazu nama je nasproti pripeljal nekdo v popolnem plugu, prav tam je bil na tleh tudi večji kamen. 

Šentanc

Skrbno sva ga zabeležila v spomin, ob smuki navzdol ti takšno minsko presenečenje lahko kar malo zagreni dober vtis. Šentanc je bil podobno kot spodnji plaz videti bolj slabo zalit, zato pa so se nama usta toliko bolj razlezla v nasmeh na Zelenici, saj je pobočje proti Trianglu solidno pobeljeno. Tistih nekaj štibel grmovja, ki noče priznati, da je čas za zimsko spanje, pa tudi ne moti preveč. 

3angel

Hitro sva se vzpela do najvišje točke, gneče na vrhu ni bilo. Nekaj fotografij, potem pa je Tomaž, v strahu pred mrakom, že odpeljal navzdol. Da ga bom že ujel, je še obviselo v zraku. Ni mi preostalo drugega, kot da se pripravim in odpeljem čim hitreje za njim. Na vrhu plazu sva bila res znova skupaj. 

Zimska idila

Presenečeno sem gledal, ko je v nasprotju s prejšnjimi napovedmi zapeljal naravnost navzdol. Sledil sem mu in roko na srce … ni bilo slabo. Brez večjih težav sva po levi strani plazu prismučala do prelomnice nad Ljubeljem, nižje smučala bolj previdno, saj je bilo minsko polje tu gosteje posejano. Pa se je vendarle izšlo brez prask, ustavila sva se tik ob avtomobilu.

Tomaž se že pelje ...