WTF?

Zadnjič je Tomaž rekel … Triangel, moj drugi dom. Hja, glede na zapise, kakšnih 30 obiskov vsako leto … tudi moj. In ko sem od vseh, ki sem jih pobaral, če se jim smuča, dobil dvojko, se mi kam drugam niti ni dalo vozit. Je pa res, da se mi je že pri dostopu malo dvignil pritisk. Kje drugje kot pri tunelih. 

Skoraj tako kot včeraj ...

Najprej rdeča luč, potem pomik do delovišča, čakanje, da se umakne tovornjak iz ožine … in nato kolaps. Čeprav so čakajoči na drugi strani videli, da je z naše strani kolona in se ne more mimo, so se ob sproščeni ožini in zeleni luči s prvim makaronarjem (naj mi bo oproščeno, toda lepih besed zanj res ne morem najti) usuli preko. In se zabasali. 

Vrtača in plaz

Tako smo stali, dokler ni kombi, ki je obtičal prav na najožjem delu pogruntal, da se lahko tam kar naselimo, če se ne umakne nazaj. Deset minut je bilo mimo, preden sem drvel naprej proti parkirišču. Prostora je bilo tudi danes dovolj, na smuči sem stopil pri avtomobilu, kar je bilo hude krvi, je že s prvimi koraki izpuhtela. 

Plaz, ki mu še vedno ne vem imena

Par je začel hkrati z menoj, pa ju ob pogledu nazaj na vrhu prve strmine nisem videl več. Očitno ju je bolj zanimala ljubezen kot hitenje in švicanje na pobočjih proti Zelenici. Na plazu sem najprej debelo gledal, ko je trojica pred mano sledila špuri daleč na levo, ob možnosti, da se vendarle po Šentancu kaj pripelje navzdol, zmajeval z glavo. 

Na vrhu plazu

Staro špuro je delno povozil teptalec, ki je ril naravnost navzgor, delno sem ji še lahko sledil, na koncu pa šel kar naravnost navzgor ob dokaj varnem desnem robu. Zadnjega od trojice sem kmalu prehitel, druga dva ujel pri koči. In si mislil zgolj … wtf! Res, kaj si ljudje mislijo? Možakar je v nahrbtniku nosil otroka, kratke smuči pri drugem so kazale, da očitno mislijo, da bo tudi smučal navzdol. 

Hm, kaj nosi tisti prvi in se čudno otročje oglaša?

Halo, včeraj je bila četrta stopnja nevarnosti za plazove, danes nevarnost le malo manjša, on pa z otrokom po sredi plazu navzgor. Če bi se kaj speljalo, bi bil nahrbtnik v trenutku prazen, otrok pa … O kakšni žolni ali celo lavinskem trojčku, zagotovo niti duha, niti sluha. Svašta rodi p… materina, pravi lep srbski pregovor. 

WTF?

Šibal sem naprej, pod vrhom prehitel najprej enega, nato še drugega ravno na mestu, do kamor je priril teptalec in naredil ob obračanju pravo štalo. Z možakarjem sva zavijala z očmi … Presneto, kaj bom še doživel danes … Na vrhu sem bil hitro nared, se spustil na levo stran, ponavljanje zgodbe izpred dneva poprej. Je bilo še vedno dobro, čeprav zavojev nisem več delal na nepopisanih listih, temveč bolj nekih post it listkih. 

Triangel

Bolje je bilo na plazu, z očesom motreč dogajanje nad sabo sem se pomaknil na desno tako daleč, da sem imel pod seboj nepopisani list. A3 format recimo. Švignil sem mimo Vrtače, po sledeh teptalca je šlo malo mešano, dva, trije zavoji na vedno bolj pomrznjeni zadnji strmini, potem pa itak rodeo do parkirišča. Je kar dogajalo danes. Na srečo, do doma ni bilo več nič posebnega.

A3