petek, 17. januar 2020

Zgodnje popoldanski Jakob

Tokrat sem se šele zgodaj popoldan odločil, da bi bil čas, da se malo pretegnem. In odločitev sploh ni bila slaba, saj je sijalo sonce, toplota je kar vabila k obisku narave. Kam, pa je bilo tudi hitro odločeno. Ker sem moral do zobozdravnika, sem z dvema novima luskama na zobeh zgolj še zavil do znanega parkirišča pri kamnolomu ob gradu Turn. 
Pod senčnico
Hitro sem bil pripravljen, zavil na pot proti senčnici Josipine Turnograjske. Ob klopeh in mizi, ki skupaj z nekaj besedami na papirju nadaljujejo tradicijo prve slovenske pesnice, se nisem zadržal dolgo. Stopil sem naprej in sledil stezi, se na razcepih odločal za smer, ki je že nekaj časa nisem ubiral. 
Znamenje
Prav lepo se je bilo spominjati številnih pohodov, s tem in onim, vse do cerkvice, včasih tudi naprej. Prečkal sem cesto, na drugi strani po krajši prečki prišel na pot, ki sem jo zadnjič prehodil pred nekaj dnevi. Postal pri znamenju, nato pa stopal naprej navzgor, do čudovitega razgledišča na Zaplato in Hudičkov boršt sredi nje. 
Zaplata
Tudi tu se nisem mogel ubraniti spominov. Na pohode, prečenja, celo spuste s smučmi pred leti. Šel sem čez najvišjo točko, videl, da je cerkev krepko zaprta, zgolj pomahal Iskri in se za kratek čas ustavil pri Francijevi bajti. Spet so se budili spomini. Koliko jih je na tako kratkem pohodu privrelo na dan! 
Sonce v mreži kopren
Nadaljeval sem s hojo proti strmi poti, se začel spuščati. Jaslic, ki sem jih občudoval pred dnevi, danes nisem ugledal. Nisem vedel ali sem jih spregledal ali pa jih enostavno ni več. Prečkanje ceste, ki se je zažrla v pobočje hriba, nadaljevanje pod Pustim gradom do Podaka. 
Sanje
Sedaj do izhodišča res nisem imel več veliko. Še zadnji koraki po cesti, trenutke današnjega dne sem porival v prepolno skrinjico tistih, ki sem jih doživel tu okoli v preteklosti. Zgolj zato, da bi jih lahko enkrat, ko bom znova stopal tu navzgor, potegnil na plano, jih pogledal in si ob tem mislil to, kar sem si mislil tudi tokrat. Lepo je bilo.
Znova pri prenovljeni Francijevi bajti

Ni komentarjev:

Objavite komentar