Saj ni bilo ravno, da bi pel tisto o snegu. Sneg je, glej zunaj sneg je in tako naprej. Ker ga ni. Enostavno tako. Letošnja zima je bila v nižjih nadstropjih z izjemo malo podaljšanega vikenda januarja z njim presenetljivo skromna. Kam višje pa vsaj med tednom ne gre, enostavno ni dovolj časa, pa tudi volje in družbe običajno ne.
 |
| Poligon |
Se je pa zgodilo nekaj, kar je vzbudilo upe. Pokal Vitranc je bil kljub trudu organizatorjev odpovedan, sneg pa je ostal. Ko je Tomaž dan prej poslal sliko, ki je kazala belo sled, je bilo odločeno. V petek se mi je pridružil Borut, zapeljala sva se pod Vitranško strmino. Res je bila bela, brez prekinitev, vsaj kar se je videlo.  |
| Borut nad Podkornom |
A toplota dela svoje, blato na izteku in moča ter potočki talečega snega so dajali vedeti, da o letošnjem brezplodnem trudu pripravljavcev terena za tekmi svetovnega pokala, kmalu ne bo več ne duha ne sluha. Zagrizel sem v strmino, kar naravnost navzgor, Borut mi je lepo sledil. Podlaga je bila trda, po vrhu pa kakšen centimeter snega, ki ga je toplota lepo odtajala. Se je že sedaj videlo, da bo smuka odlična.  |
| Sonce odhaja spat |
Na zahodu je bilo bolj oblačno, zahajajoče sonce je presevalo skozi belino. Pod vršno strmino smučišča sva zavila levo, naredila obvoz, potem pa se vzpenjala po cesti, ki so jo naredili zaradi gradnje sedežnice. Sem in tja je bila manjša kopnina, sicer pa je bilo snega dovolj. Nad seboj sva zaslišala govorjenje, na prečki prehitela skupino zgovornih in glasnih pešakov.  |
| Pogled s ceste proti Korenskemu sedlu |
Ko sva malo kasneje pred seboj zagledala razsvetljeni Mojčin dom, nama je bilo že jasno, kam jo mahajo. Midva sva zavila na vzpetino desno, da bi hodila proti vrhu sedežnice ali celo najvišji točki Vitranca ni bilo misliti. Je bil le že mrak. Pripravila sva se za spust, prižgala lučki, previdno zapeljala navzdol.  |
| Mojčin dom |
Prva strmina je pokazala, da snega ni preveč, nadaljevanje po prečki in nato skorajda bob stezi do vrha smučišča pa je bilo odlično. Tudi naprej je šlo dobro, hitro sva nizala leve in desne zavoje, na razcepu pomotoma zavila narobe. Pa se je tudi na desni progi našlo še ravno zadosti snega, da sva se lepo vrnila na vrh zadnjega spusta.  |
| Vršaci |
Odvijugala sva do izteka in v slogu velikih zmagovalcev tekem svetovnega pokala že mahala množici navdušenih navijačev. Pa jade. Le en možakar je pristopil, spregovorili smo nekaj besed, potem pa sva se midva ob pospravljanju opreme že posvetila zlatorumenemu napitku. Je bilo fino po kar dolgi suši spet stati na smučeh.
 |
| Priprave |
Ni komentarjev:
Objavite komentar