Angeli

Zakaj so tam gor kar trije, ne vem. Po pravici povedano nisem videl nobenega. Kar je tudi razumljivo. Saj so vendarle nevidni. Angeli. Tako kot je bilo skoraj nevidno vse okoli mene, ko sem v zgodnjem jutru izpod oblačnega neba zakorakal v meglo. 

Girlanda

Le sedeži žičnice, ki je zadnje potnike prepeljala že pred časom, so viseli pripeti na nebo kot čudežna girlanda. Ivje je veje grmov spremenilo v zanimive pajčolane, glasovi so se izgubljali nekje nad menoj. Drevo počasi hrusta tablico, ki kaže mojo pot. Strmina pobočja, prvi obet rumenkaste svetlobe. 

Obet

Hitel sem višje, vedel, da zgoraj čaka modro nebo, jutranje sonce boža ruševje, ki ga odeja letošnje zime ni prekrila. Zadihal sem s polnimi pljuči, nad meglenim morjem, pod kamnitimi možmi. Iza hriba je rdečina obarvala valove, treba je bilo postati, gledati in se čuditi. Lepoti preprostosti. 

Nad meglenim morjem

Znano pobočje, plaz, ki pelje višje, me je zamikalo. Za trenutek, nič več. Nato sem šel naprej, po svoji poti, mimo speče koče, do zadnjega pobočja, ki pelje v nebesa. Kaj drugega ne more biti, če so tam angeli. Sem se smejal v sebi, ko sem med ostanki spustov prejšnjega dne iskal najboljšo pot navzgor. 

Osvetljeni valovi

Nočni mraz je s svojim dihom zamrznil tisoče drobnih kristalov. Pogledal sem k sosedom, se dvignil še tistih nekaj metrov do točke, od koder gre le še navzdol in se prepustil radosti. Ko stojiš desetine metrov nad pozabljenjem, na prižnici bogov in zreš v sivino vsakdana. Neprecenljivo. 

Nad prižnico

Vdihoval sem trenutke, čutil tok časa, užival. Nato pa se, najprej previdno, mimo skalnih pasti, nato pa hitreje, izkušeno, spuščal navzdol. Zavoji so si sledili, švignil sem nad kočo, ujel nekdanje smučišče, trda podlaga je bila takšna, da bi vriskal. Če bi se spodobilo seveda. 

Megleni obronki

Vračal sem se k začetkom, znova potonil v megleno kopreno, srečeval tiste, ki so komaj verjeli, da je možno. Da je zgoraj jasnina, sonce, dan, ki ga ne pozabiš. Nejeverno so se hiteli prepričati sami, sam sem se zgolj smejal, sonce sem sedaj nosil v sebi. 

Nebesa

(Ljubelj – Triangel)