Kokra

Časi so čudni, med nami kroži virus, strah pred njim zapira meje, nas omejuje tako in drugače. Nevidni morilec, ranljivi ostajajo izpostavljeni, zbolevajo, umirajo. Njihovi odhodi se zarežejo v življenja tistih, ki so jih poznali, tistih, ki so jih imeli radi, jih cenili. Ne veš več, kaj bi bilo dobro, komu zaupati, verjeti. 

Skoraj doma

Novice prinašajo zmedene ukaze oblastnikov, kako ne bi bili mi še bolj zmedeni, vedno bolj nagnjeni k temu, da bi vse skupaj … nekam … poslali. Pa smo vseeno odgovorni, tega ne naredimo. Držimo se prepovedi, si v brado mrmramo, da bolj kot zaradi zagroženih kazni, zaradi skrbi do sočloveka. In se skušamo prilagoditi novi realnosti. 

Čipka

Tudi s premiki, ki si takšno ime komaj zaslužijo. Ali pa vendarle. Zapeljal sem se v ledeno mrzel večer, malo naokoli, toliko, da se je motor vsaj na približno pogrel. Nato pa prvič odvil navzdol, po ozki cesti, zavitem klancu, do uravnave ob reki. Poslušal glasen šum reke, krik ptice, osamljeno letalo, na daljni poti. 

Kokra

Če je bil večer hladen, je bilo jutro še toliko bolj. Megle so se ovijale okoli dreves, prekrile reko. Spletle čipke na drobne, suhe ostanke ugaslega življenja. Hodil sem po poti, ki jo tako dobro poznam, nad konglomeratno steno, do njenega vznožja in ob vodi proti Zormanovemu mlinu. Mimo Rape do mostu pri Hotemažah. 

Kokra

Po drugi strani, kdo bi vedel, če ne celo drugi občini, skozi gozd do mostu, ki me je znova vrnil na pravo stran, prav takšno pot. Reki sem dvignil roko v slovo, prestrašil srne, pod steno sem jih videl že večkrat. Brez težav našel dobro poznani prehod, se spustil do izhodišča po strmini, kjer smo pred davnimi leti domači otroci nabiral najbolj pomembne smučarske izkušnje. 

Le od kod je prišla?

Slalom med drevesi, z naravno skakalnico in negotovim zaključkom, mi kar ni šel iz glave, ko sem vijugal po ozki cesti nazaj navzgor, šel motor še malo predihati, potem pa le pristal tam, od koder sem odšel – na domačem dvorišču. Kot je nekoč rekel prijatelj ... splačalo se ni, je bilo pa fajn. 

In kam odhaja ...