četrtek, 09. februar 2012

Gora številnih imen

Želje. Rojevajo se nove in nove. Vedno in povsod. Nekatere uresničimo nemudoma, druge nosimo nekje v sebi, skrivoma. Jih negujemo in spodbujamo. Da bi se morda vendarle nekoč uresničile. 
Hladno jutro
Dejansko so to tiste sanje, ki nam dajejo iskrico, da vname srce vsako jutro in požene stroj našega bivanja z večjimi obrati. Ki omogoči, da naredimo prvi korak tistega dne. Nov korak k uresničitvi. 
Ledena brana
Ko stojiš pred goro, ji zreš v obličje, vidiš na njenem bolj ali manj razbrazdanem pobočju različne poti. Večina jih pelje na vrh. Le nekatere tudi nazaj v dolino. Hrepenenje zahteva, da se podaš nanje. In ko prehodiš eno, je pred teboj že druga. Tudi ta vabi prav tako kot prejšnje. Mogoče še bolj. Če je le skrivnostna, težavna, zavita. 
Skrivnostni izziv
Izziva. Seveda veš, da se ji ne boš mogel dolgo upirati. Prej ali slej boš stopil na to pot. Prav posebno doživetje. Tudi danes ni bilo drugače. Sveži sneg je škripal pod smučmi, oči so radovedno zrle, kaj čaka za naslednjim ovinkom.
Sončna pot
Kdo bi si mislil, da lahko tudi preprost vzpon skozi gozd budi vprašanja. In dvome. Odločitve. Pravilne. Ali tudi ne. Toda tega morebiti ne bom nikoli izvedel. Pot je postala znana, priključil sem se spominom. Na razcepu sem se odločil. Narobe? Nikakor. Nobena odločitev ni napačna, prinese zgolj nekaj novega, morebiti nepričakovanega.
Puhasta pobočja
In včasih daje tudi možnost za obrat. Iskanje novih rešitev. Tokrat mi je bila takšna možnost dana. Izkoristil sem jo. Nisem se oziral preko rame, sledil sem svoji volji. Na robu travnika sem ostrmel. Nikogar nikjer. Nobenih sledi. Ničesar. 
Troimena gora
Spet sem vedel, da bo potrebna sprememba. Smuka po utrjeni smučini se ne more primerjati s puhcem, ki prši iznad kolen. To so pobočja, ki si jih želiš, jih iščeš, o njih sanjaš. Postanek na vrhu, pozdrav z znano besedo. Pogled na domačo grudo. Na tem vrhu treh imen. 
Pravi užitek
Ali celo šestih. Kakor gledaš. Nato pa spust. Za vriskat. Za bogove. Nebesa. Zavoji, ko vse prši. Vse do odcepa. Od tam naprej pa cesta. Kot jara kača. Vseeno zanimiva. Všečna. Končna.
Tja dol...














(Sovče - Peč oz. Tromeja)

Ni komentarjev:

Objavite komentar