ponedeljek, 17. oktober 2022

Veliko Kladivo

Košuta. Vedno zanimiva. Danes sva s Tomažem lovila še zadnje lepe jesenske dni, odpeljala pod njen dolgi greben, parkirala nekje med planinama Šija in Pungert. Ravno takrat, ko sta se mimo pripeljala možakarja v kombiju tujih registrskih tablic. S puškama, dušilci. Le kaj gresta lovit? Pa ja ne … Pohitela sva v breg, malo po svoje, skozi gozd, do poti. 
Prvi pogled
Hitro sva se vzpenjala po strmem travnatem pobočju, mimo naju ni prižvižgalo nič. Še dobro, saj verjetno, kot se je nekako kislo smejal Tomaž, verjetno ne bi nič slišala, samo začutila. Deliverance … Hodila sva kar hitro, jaz seveda nekoliko zadaj, smrkelj tempo. Usmerila sva se proti Velikemu Kladivu, prisopihala na vrh v tričetrt ure. 
Preko suhih travnikov
Razgledi so bili na tako lep dan, ko na nebu ni bilo niti oblačka, čudoviti, prav na vse strani se je dobro videlo. Zgolj izbrati sva morala, kaj nama je najbolj všeč, gledati ... Med tem, ko sem poiskal škatlico z vpisno knjigo prijateljice, je Tomaž na vrhu začutil, da je začelo pihati. Sam sem se še nekaj časa motovilil pod skalo.  
Pod vrhom
Škatlico sem ob pomoči hitro prestavil na bolj primerno mesto, jo nekoliko utrdil. Sedaj je res že kar dobro pihalo in tudi mene je začelo zebsti. Čas je bil, da se pobereva nazaj proti izhodišču. Hitro sva zagrabila stvari in jo podurhala navzdol. Seveda previdno, pot je strma in kamenje na njej kot … naj se mi oprosti za tuj izraz … kugellogerji. Kroglični ležaji po naše. 
Na vrhu
Enkrat sem se skorajda zakotalil jaz, drugič Tomaž. 
Danes res nekako ni bil najin najboljši dan. Na srečo sva se hitro ujela, palice so bile v pomoč. Pa tudi pobočja pod nama niso bila res nevarna. Nadaljevala sva vendarle bolj previdno, vse do roba gozda. Tam sva uspela najti pot, ki teče prečno proti planini Pungart. 
Pogled proti domačim koncem
In verjetno še naprej. 
Malo sva ji sledila, potem pa zavila naravnost navzdol proti avtomobilu. Tam sva se nasmejala napisu, da je na planini bik in še bolj preveč vzburjenemu pivu. Ja, se zgodil. Lep zaključek dneva je bil, nebo je bilo vedno temnejše, mrak je legal na zemljo. In sedaj je treba že malo vohati zrak … če kaj diši po snegu ;-)
Vzburjeno pivo ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar