Slavc je moral po mah. Točneje rečeno islandski lišaj. In ker je ob tem hotel pogledati še za jerebiko, ki bi jo lahko predelala v precej plemenito pijačo, je na izlet povabil še mene. Ni mi bilo treba dvakrat reči, saj grem na kakšen kucelj rad, če je dobra družba pa še toliko rajši. Zapeljala sva se, sledeč glavnemu namenu današnjega obiska, vse do Tihe doline, od tam pa jo po Spomladanski progi mahnila pod Zvoh.
 |
| Urejanje smučišča |
Čudila sva se urejanju strme proge, saj so dela dobro poznano pobočje povsem preoblikovala. In nato na pobočjih, po katerih pridrviš bodisi s Krvavca, bodisi z Zvoha, zagledala prve kupčke lišaja. Sam sem šel najprej pogledat vpisno knjigo pod žičnico, spraznil vodo iz velike škatle, se vrnil na travnato pobočje. |
| Nabiralništvo |
Slavc je med tem seveda padel v nabiralniško mrzlico, malo sem mu še delal družbo, potem pa odšel na Zvoh. Strm vzpon je bil hitro za menoj, dekleti, ki sta se spuščali, sta bili tako daleč, da se še pozdravili nismo. Na vrhu sem se razgledal naokoli, razmišljal o tem, če bom tudi letos pred sezono kaj stal tu gori na smučeh.  |
| Pogled z Zvoha |
Potem pa se že začel spuščati po strmem pobočju, desno od žičnice. Prav tam me je presenetila ovca z dvoje malih jagenjčkov. Le kaj počne sama tukaj? Se je izgubila? Ustrašila se me je, vsi trije so se umaknili na varno. Med spustom sem videl jerebiko, gole veje so štrlele kvišku. Nič ni ostalo na njej, ne listov, ne plodov. Slavc je zaključil z nabiranjem in odpravila sva se proti avtomobilu.  |
| Ovca s podmladkom |
Odpeljala sva se do Kriške planine, ugotovila malo nad njo, na pobočjih Kržišča, da ogledana Jerebika ni tako majhna, kot je bilo videti pozimi, ko je njen spodnji del pokrivala snežna odeja. Sam sem jo mahnil še do vrha Kržišča, potem pa po travniku, pozimi smučišču, vrnil do avtomobila. Je bil prav lep izlet, nekaj hoje, nekaj klepeta, sem in tja kakšna šala. In prijetno popoldne je kar prehitro minilo …
 |
| Kržišče |
Ni komentarjev:
Objavite komentar