sobota, 2. april 2016

Zadnjič ...

Bili so dvomi. Ko sem se v ranem jutru odpeljal proti znanemu cilju. Kjer je pred tako davnimi leti moč ljudskih rok skozi goro naredila luknjo in s tem olajšala prehod na drugo stran. Toda moj namen je bil drugje. Nekoliko nižje, prav na enem izmed ovinkov, je odcep, manjše parkirišče. 
Kontrast
Od tam vodi pot na planino, na sedlo, na vrh. Toda še pred tednom dni bela pot je bila tokrat kopna. Sledil sem ji, kar na vseh štirih kolesih, do koder se je dalo, potem pa obupal. Sklep je bil jasen in hiter. Nima smisla nositi smuči tja, kjer manjka snega. In sem se odpeljal naprej, na tolikokrat obiskano izhodišče višje, tik ob luknji. 
Megleni privid
Kjer mi je še v temi lučka povedala, da je en teden spremenil res veliko. Kjer sem to zimo hodil že tolikokrat, z Živo nedavno, je bila tokrat zgolj še ozka bela sled ob robu. Pomlad prihaja, to je jasno. In to ne počasi in previdno, temveč odločno in z dolgimi koraki. Stopa z dolin proti bregovom in kot velik sladoled liže pobočja. 
Na vrhu se je videlo ... skoraj nič
Toda kaj, sedaj sem bil tu, višje bo zanesljivo bolje, sem se tolažil, pripravil smuči in se podal na pot. Pomanjkanje časa in načrti, ki so dozoreli za ta dan, so določili cilj. Vreme ni bilo ravno takšno, kot so napovedovali, toda nekaj drobnih kapljic ni motilo. Verjetno dosti bolj to, da se ni videlo skoraj nič. 
Naslednik
Megle so zagrnile Zelenico in okoliške vrhove. Tudi angeli so bili skriti nekje v njih. Vzpenjal sem se po znani poti, sam, vse je še spalo. Tudi v koči je zgolj luč v notranjosti kazala, da se je nekdo že zbudil. Še zadnje pobočje, hitro sem bil preko njega. Danes megleni vrh, čakanje, da je nad mano zaokrožil črni ptič in se je iz beline izvil znani obraz.
Črni ptič nad vrhom
Izpred tedna dni. Nekaj besed, nato pa sem odpeljal navzdol, na drugo stran, tja, kjer še nisem. Da je vsaj nekaj bilo prvič in se ni vse zgolj ponavljalo. Zavoji so bili super, malo voženo široko pobočje je pripeljalo na smučišče, odprl se je pogled na plazovino na Šentancu. 
Plazovina na Šentancu
Številni so se vzpenjali, švignil sem mimo, prelisičil ozki pas snega na koncu in že ujel zadnji zavoj. Sedaj naj pomlad do konca opravi svoje delo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar