nedelja, 1. december 2013

Omreženi

Treba je bilo začeti. Kot vedno nekje. Čas je bil pravi. Zato smo sklenili, da se pustimo omrežiti. Svetloba lučk je odsevala na belih kristalih, smuči so prvič drsele po poseki, skozi gozd. Pot je bila dobro znana, vsak zavoj, naklon, prelom. 
Luč
Na planini smo postali, se ozrli proti dolini. Nekje za obzorjem se je kazala jutranja zarja, rdečica se ji je risala na lica. Vse je še spalo, nismo hoteli motiti. Tiho smo stopili mimo koče, nadaljevali, sledi predhodnikov so bile dober vodnik. Hotel sem iti v korak, se zaganjal, hitel. Končno priznal, da razlike ostajajo. 
Jutro se prebuja
Kot se izgovori vedno najdejo. Pospravljanje obleke, lovljenje minljivega. Za nekaj prepotrebnega kisika, trenutek oddiha. Že sem hitel naprej, prijatelja sem videl spredaj, nisem hotel, da čakata. Svetloba je zarisala sence, dan se je naredil. Vršaci na drugi strani doline so pozdravljali obsijani. 
Pot  je pred mano
Znani obrisi so me razveselili, kazali, da se breg kmalu izteče. Vrtača, stara znanka. Smerokazi, ki poleti vabijo skoraj na vse strani neba. Najvišja točka. Nasmeh. Pogled čez rob. Tja dol, na planino, ki se počasi prebuja. 
Sence
Prešerna radost nas je zajela, vrteli smo se, obračali objektive vse naokoli, si podajali domača zvarka, ocenjevali, kateri je boljši. Da bi na koncu za zmagovalca razglasili oba. Oprema je bila pripravljena, prvi zavoji, previdni, tipajoči. Nove smuči so drsele, rezale v sneg. Iskal sem znano smer, prijatelja sta vijugala bolj desno. 
Na vrhu
Na sedlu pod strmino so se naše smučine znova zlile. Nasmejani smo lovili užitke, odbrzeli mimo koče in na uravnavi nekoliko nižje razmišljali kam. Kot malo prej smo znova zavili vsak na svoje. Da bi se nižje, pod poseko, srečali. Naše poti so bile življenje. Polno ločitev in radosti ob novih snidenjih. 
Iz senc se dviga veselje
Zavoji skozi gozd, snežna odeja bolj poprh kot znanilka prihajajoče zime. Krst smuči, obred, ki vedno pride. Prej ali slej. Nasmejani smo bili znova na začetku. Ali koncu. Stvar pogleda, neke samo svoje odločitve. Znotraj cikla. Svojega življenja. 
Prelivanje
(Spomenik – Mrežce)

Ni komentarjev:

Objavite komentar